Umor s sekiro in grožnja z vojno

Dunaj – Odločitev madžarskih oblasti, da domovini izročijo zaradi umora obsojenega azerbajdžanskega vojaka, je znova zaostrila odnose med Azerbajdžanom in Armenijo. Morilca armenskega vojaka so v domovini takoj izpustili in razglasili za heroja.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je vojaka in morilca Ramila Safarova ob prihodu v Baku takoj pomilostil in povzdignil v majorja. Hkrati so mu izplačali vsoto denarja, ki bi ga kot plačo dobil v letih, ko je bil zaprt v Budimpešti, in mu dali stanovanje. Ljudje so ga sprejeli kot heroja. Safarov je bil leta 2006 na Madžarskem obsojen na dosmrtni zapor, ker je dve leti prej na vojaški akademiji v Budimpešti s sekiro ubil armenskega častnika Gurgena Margariana, češ da je žalil Azerbajdžan. Oba sta se v madžarski prestolnici udeležila izobraževanja zveze Nato in si delila sobo.

Izročitev Safarova Azerbajdžanu in njegova izpustitev sta zelo razjezili Armenijo, ki je takoj prekinila diplomatske odnose z Madžarsko. Armenski predsednik Serž Sarkisjan je v izjavi za javnost v nedeljo celo zagrozil, da so Armenci pripravljeni na vojno: »Ne želimo si vojne, a če bo treba, se bomo borili in zmagali. Ne bojimo se morilcev, tudi če jih ščitijo voditelji držav,« je dejal.

Čeprav Madžarska trdi, da je od Azerbajdžana dobila zagotovila, da Safarova ne bodo izpustili in bo v domovini prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora armenskega častnika, se v madžarskih medijih vrstijo ugibanja, zakaj se je Madžarska odločila za izročitev.

»Če je vlada dejansko verjela zagotovilom, da pošilja Safarova v domovino v zapor, potem so vsi ministri, vsi zunanjepolitični strokovnjaki in analitiki kot tudi vodilni diplomati v vladi nesposobni in bi morali takoj odstopiti, preden naredijo še več škode,« so zapisali v uvodniku madžarskega časopisa Népszabadság. Vendar, kot končuje avtor članka, je tak sklep malo verjeten, saj vlada ob novici o izpustitvi Safarova ni pokazala niti malo začudenja. V časopisu so tako premieru Viktorju Orbanu pripisali, da je podlegel mamljivi ponudbi Azerbajdžana za finančno pomoč, in ga zato obsodili, da je »trgoval s smrtjo«. Tudi pri britanskem BBC so spomnili, da sta se vladi teden dni pred odločitvijo o izročitvi pogovarjali o dve do tri milijarde evrov velikem posojilu Azerbajdžana Madžarski.

Madžarska vlada je takšne navedbe odločno zavrnila, češ da je ravnala zgolj po načelih mednarodnega prava. »Madžarska obsoja oprostitev Ramila Safarova in to dejanje dojema kot nesprejemljivo,« je pojasnil madžarski zunanji minister Zsolt Nemeth po tem, ko je država v protest iz Bakuja odpoklicala svojega veleposlanika.

Na novo stopnjevanje napetosti med državama, ki sta v dolgoletnem sporu zaradi območja Gorski Karabah, so se zaskrbljeno odzvali v ZDA, Rusiji in Evropski uniji. EU je obe strani pozvala »k zadržanosti na terenu in v javnih izjavah, da se situacija ne bi kakorkoli zaostrila«. Zaskrbljenost zaradi incidenta je izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama, rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so dejanja Azerbajdžancev in madžarskih oblasti v nasprotju s prizadevanjem za zmanjšanje napetosti v regiji.

Azerbajdžan in Armenija sta nekdanji sovjetski republiki, ki sta se zaradi spornega območja Gorski Karabah v začetku devetdesetih let zapletli v vojno. V tej je umrlo 30.000 ljudi, več sto tisoč se jih je moralo izseliti. Kljub leta 1994 podpisanemu premirju spor še vedno ni rešen, obe strani pa na območju ohranjata svoje vojake, ki se med seboj še vedno streljajo. Gorski Karabah, ki uradno leži v Azerbajdžanu, obvladujejo oblasti pod pokroviteljstvom Armenije.