Tiskane izdaje
Po pisanju Dnevnega avaza je v 87. letu starosti okoli ene ure zjutraj umrl eden najbolj priljubljenih jugoslovanskih politikov Ante Marković. Kot poroča dnevnik, bi Marković sicer danes moral obiskati Sarajevo.
Podpredsednik srbske vlade, pristojen za integracije z Evropsko unijo, Božidar Đelić je dejal, da je pretresen. »Njegovim sorodnikom izrekam sožalje. Sem pa ponosen, da sem imel možnost z njim sodelovati in delati.«
Zadnji premier SFRJ
Ante Marković se je 25. novembra 1924 v Konjicu v današnji Bosni in Hercegovini. Leta 1954 je diplomiral iz elektrotehnike na zagrebški tehniški fakulteti. Na mestu predsednika predsedstva SR Hrvaške je leta 1986 zamenjal Emo Derosi-Bjelajac in tako postal sedmi predsednik Hrvaške. Na tem položaju je ostal do leta 1988.
Uspešne reforme
Zvezni premier je postal marca 1989. Že konec istega leta je predstavil nov, ambiciozen program gospodarskih reform, stabilizacije od inflacije ponorelega dinarja in lastninjenja podjetij s prodajanjem delnic zaposlenim. Paket ukrepov je bil uspešen, saj je Markoviću uspelo za krajši čas umiriti inflacijo, s tem pa se je za krajši čas tudi dvignil splošni življenjski standard. Uspeh v relativno kratkem času je iz Markovića naredil enega najbolj priljubljenih jugoslovanskih politikov.
Na pot z lastno stranko
Ko je se je na začetku leta 1990 Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ) razbila, je Marković ustanovil svojo stranko, Zvezo reformnih sil. Njen program je bil usmerjen predvsem v reformo jugoslovanske federacije. A stranka, razen v Bosni in Hercegovini, ni dobila širše podpore.
Marković se je na čelu svoje stranke, ki je zagovarjala reforme SFRJ kot celote, sicer trudil z iskanjem kompromisa med tistimi, ki so se zavzemali za samostojnost posameznih republik in federalisti. Njegova prizadevanja pa so onemogočile poteze Slobodana Miloševića in srbske vlade, osamosvojitveni načrti Slovenije in Hrvaške, predvsem pa odločitev jugoslovanske ljudske armade, da podpre Miloševićevo politiko.
Svetovanje
Visoka zadolženost Jugoslavije v tujini in leta 1991 ukinjena tuja gospodarska pomoč sta Makoviću onemogočila izpeljati reforme. Tudi ideja o enotni Jugoslaviji je umrla skupaj s svobodnimi volitvami in izpeljavo referendumov v Sloveniji in Hrvaški. Marković je s položaja zveznega ministrskega predsednika odstopil decembra 1991.
Po razpadu Jugoslavije je po pisanju Jutarnjega lista Marković večinoma živel v Avstriji in se ukvarjal s svetovanjem raznim podjetjem in vladam, po letu 1993 je svetoval makedonski.
