Tiskane izdaje
Novico je danes sporočil Philippe Descola, vodja oddelka za antropologijo na raziskovalnem inštitutu College de France.
Levi-Strauss je preoblikoval področje antropologije in vanjo med drugim uvedel koncept strukturalizma - koncepte o splošnih vzorcih obnašanja in mišljenja, še posebej mitov, v širokem spektru družboslovnih znanosti. Strukturalizem, definiran kot iskanje vzorcev mišljenja v vseh oblikah človeške aktivnosti, je primerjal formalne odnose med posameznimi elementi v danem sistemu.
V šestih desetletjih delovanja se je Levi-Strauss podpisal pod zdaj že klasična literarna in antropološka dela, kot so "Race et histoire" (Rasa in zgodovina, 1952), "Tristes Tropiques" (Žalostni tropi, 1955), "La Pensee sauvage" (Divja misel, 1963), serija knjig "Mythologiques", "Anthropologie structurale" (Strukturalna antropologija, 1958), "The Raw and the Cooked" (Surovo in kuhano, 1964) in druga. Napisal je okoli 30 knjig.
Jean-Mathieu Pasqualini iz Academie Francaise je sporočil, da se bodo akademiki Levi-Straussu poklonili v četrtek. Francija se je čustveno odzvala na smrt slavnega antropologa, na blogih se mu z izrazi občudovanja klanjajo francoski predsednik Nicolas Sarkozy, vladni predstavniki, politiki in običajni državljani.
Zunanji minister Bernard Kouchner pokojnika slavi zaradi njegovega poudarjanja dialoga med kulturami in pravi, da je Francija izgubila "vizionarja". Sarkozy ga je označil za "neutrudnega humanista", ki je ustvaril moderno antropologijo. Predsednik se je z Levi-Straussom srečal na njegovem pariškem domu, ko je ta praznoval 100. rojstni dan.
Claude Levi-Strauss se je rodil 28. novembra leta 1908 v Bruslju v Belgiji kot sin francoskih staršev judovskega rodu. Študiral je v Parizu in nato odšel poučevat v Sao Paulo v Braziliji, kjer je opravil številne raziskave, ki jih je nato objavil v prelomnih knjigah.
Levi-Strauss je med drugo svetovno vojno zapustil Francijo zaradi protijudovskih zakonov, ki so jih sprejele kolaboracionistične oblasti v Vichyju, in se priključil gibanju odpora.
Pridobil si je svetovno slavo, podelili so mu tudi mnoge častne doktorate na slavnih univerzah, kot so Harvard, Yale in Oxford, pa tudi na univerzah na Švedskem, v Mehiki in Kanadi. Kljub vsem častem je ostal čvrsto na zemlji.
Bil je človek, ki je verjel v vrednote fizičnega dela in življenja v naravi, bil je tudi navdušen ljubitelj glasbe. Ob neki priložnosti je celo izjavil, da bi bil gotovo skladatelj, če ne bi postal etnolog. Zapustil je sinova Romana in Laurenta.
V obdobju, ko je bil strukturalizem v največjem vzponu, je bil Claude Levi-Strauss tudi pomembna referenčna osebnost slovenske antropološke in filozofske znanstvene misli. V slovenščini imamo sicer sorazmerno malo prevedenih njegovih knjig, med njimi so Oddaljeni pogled, Rasa in zgodovina, Divja misel. Več je v slovenskem jeziku dostopnih Levi-Straussovih člankov, marsikatera njegova misel pa je bila objavljena v študijah domačih avtorjev.
