Umrl francoski kolaboracionist Maurice Papon

Umrl je simbol francoske kolaboracije z nacisti med drugo svetovno vojno Maurice Papon, ki je bil obtožen sodelovanja v zločinih proti človečnosti zaradi vloge, ki jo je imel pri deportacijah Judov.

Objavljeno
18. februar 2007 13.47
Maurice Papon je zadnja leta svojega življenja kljub obsodbi preživel kot svoboden človek
Pariz - Umrl je simbol francoske kolaboracije z nacisti med drugo svetovno vojno Maurice Papon. Nekdanji francoski minister, ki je bil obtožen sodelovanja v zločinih proti človečnosti zaradi vloge, ki jo je imel pri deportacijah Judov med drugo svetovno vojno, je umrl v spanju v soboto popoldne. Umrl je star 96 let v bolnišnici blizu Pariza, kamor so ga prejšnji teden prepeljali na operacijo srčnega vzpodbujevalnika.

Papon je bil najvišji predstavnik francoskih oblasti, ki so ga obtožili zaradi vloge v pronacistični vichyjski Franciji. Sodni proces, ki se je z obsodbo končal aprila 1998, je Francozom prinesel boleč pogled na eno najtemnejših poglavij njihove novejše zgodovine.

Zadnja leta svojega življenja je Papon kljub obsodbi preživel kot svoboden človek. Zaradi težav z zdravjem so ga iz pariškega zapora La Sante izpustili septembra 2002. V zaporu je prestal le tri leta desetletne kazni, na katero ga je sodišče obsodilo, ker je ukazal prijetje in deportacijo okoli 1700 Judov iz območja Bordeauxa v nacistična taborišča.

Zatrjeval, da je le izpolnjeval ukaze

Papon je v pismu, ki ga je februarja 2001 poslal francoskemu ministru za pravosodje, zapisal, da ne obžaluje in se ne kesa zaradi zločina, ki ga ni storil. Ves čas sojenja in po njem je zatrjeval, da je le izpolnjeval ukaze, na dan obsodbe pa je izjavil, da je žrtev najbolj žalostnega poglavja francoske sodne zgodovine.

Papon je med letoma 1942 in 1944 v Bordeauxu vodil oddelek za judovske zadeve in sodni dokumenti kažejo, da so Nemci visoko cenili njegovo "učinkovitost in zanesljivost". Po vojni je bil med letoma 1958 in 1967 načelnik pariške policije, med letoma 1978 in 1981 pa je bil minister v vladi predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga.