Umrl zadnji ameriški veteran prve svetovne vojne

Washington - Med letoma 1917 in 1918 se je preko luže na strani tabora antante borilo okoli pet milijonov Američanov. Frank W. Buckles je bil tako eden od pripadnikov prve generacije, ki se je soočila s krvavimi posledicami sodobnega vojskovanja. »Frank je bil živa knjiga zgodovine, takšna, ki je ne najdeš v knjižnici,« je povedala ena izmed njegovih prijateljic Mureil Sue Kerr.

»Kljub temu da sem bil zelo mlad, sem vedel, da je v Evropi vojna. Mislil sem si: 'Grem pogledal, kaj se dogaja',« je pred časom dejal za Washington Post. V vojsko se je vpisal 14. avgusta leta 1917. »Star sem bil 16 let in nisem izgledal prav nič starejši,« je povedal. Sprva se je poskušal pridružiti mornarici: »Le pogledali so me in prasnili v smeh.« Pogoji za sprejem v vojsko, kjer so mrzlično iskali kandidate za bojevanje preko velike luže, so bili manj strogi. »Vsak od nas Jenkijev je trdno verjel, da bomo z zadevo zaključili v mesecu ali dveh in se vrnili domov še pred žetvijo. Ali če povem drugače, bili smo naduti Američani, ki jih nihče ne želi, dokler ne začne izgubljati vojne.«

Na britansko ladjo Carpathia so se za obalo Francije vkrcali decembra 1917. Čas so jim s svojimi zgodbami krajšali člani posadke, ki so šest let prej prvi prispeli do potapljajočega Titanca. »Komaj sem čakal, da prispemo v Francijo. Dolge ure sem preživljal na več načinov, ni me sram priznati, da sem nadlegoval vse poveljnike, ki bi mi lahko pomagali pri karieri.«

Po prvi svetovni vojni se je zaposlil kot ladijski blagajnik na komercialni ladji. Čas velike depresije je preživel na morju, večkrat je klical tudi v pristanišča vse močnejše nacistične Nemčije. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1936 je srečal moža, ki je nekaj let kasneje postal strah in trepet celotnemu svetu - Adolfa Hitlerja. Večkrat je povedal, da je gledal obraz diktatorja, ki je jezno spremljal zmagovalni tek ameriškega atleta Jesseja Owensa. Takrat 24-letni temnopolti ameriški športnik je namreč prekrižal načrte Hitlerju, ki je z igrami poskušal dokazati nadvlado arijske rase.

Sreča med drugo svetovno vojno Bucklesu ni bila naklonjena, saj so ga leta leta 1941 med japonsko invazijo na Filipine zajeli. »Tri leta in dva meseca. Stradali smo ... še vedno se čudim, da smo preživeli,« se je dni v zaporu spominjal Buckles.

Kot pričevalce zgodovine so ga kot častnega gosta sprejeli na Kapitolskem griču v Washingtonu, v Pentagonu in Ovalni pisarni. Obiskovali so ga šolarji, navdušeni zgodovinarji, novinarji, na njegovi majhni kmetiji je gostil tudi britanskega obrambnega ministra. »No, očitno sem slaven,« je pred nekaj leti dejal Buckles. Ko so ga vprašali za nasvet, kako dočakati častitljiva leta, pa je odgovoril: »Ko se ti zdi da umiraš ... raje ne misli na to.«

Raziskovalci so povedali, da sta po njegovi smrti živa le še dva veterana prve svetovne vojne: 109-letni Avstralec in 110-letna Britanka. Na bojiščih se je takrat borilo okoli 65 milijonov ljudi, 16 milijonov jih je življenje izgubilo.

Ameriški vojaki so na evropskih tleh preživeli 19 mesecev. Okoli 116.000 jih je umrlo. Polovica je padla med bojem, ostali pa so podlegli pandemiji španske gripe leta 1918.