Tiskane izdaje
Bo Unija za Sredozemlje šepavo dete, kakršen je bil proces iz Barcelone, ali pa je zamisel Nicolasa Sarkozyja, ki je sprva celo v EU sprožala odpore in nasprotovanja, na pariškem vrhu omogočila novo dinamiko skorajda zastalemu sodelovanju med sosedami, ki jih ne ločuje samo skupno morje? Dobro znamenje je že skoraj popolna udeležba, kajti ob rojstvu organizacije, ki so ga politično spretni prireditelji umestili prav na dan pred državnim praznikom - da bi si povabljenci lahko ogledali veličastno vojaško parado na Elizejskih poljanah -, je bila odsotna samo Libija, potem ko se je nepredvidljivi Moamer el Gadafi kljub prizadevanjem pariške diplomacije odločil za bojkot prvega vrha med francoskim predsedovanjem EU. Pred tremi leti, ko je proces iz Barcelone praznoval desetletnico, na jubilej ni bilo nobenega vodje države ali vlade z drugega brega Sredozemlja, razen palestinske oblasti.
Spodbudno zvenijo tudi novice o pogovorih državnikov sprtih bližnjevzhodnih sosed. Stiska rok sirskega predsednika Bašarja el Asada in izraelskega premiera Ehuda Olmerta resda ni bilo pričakovati, zato pa si že napoved otoplitve med Sirijo in Libanonom, ki jo napoveduje odpiranje veleposlaništev - kar bi bila premiera od razglasitve neodvisnosti obeh držav - zasluži oznako »zgodovinskega« dogodka.
Nadaljevanje bo težje, kajti doseženi preboj bi morali nadaljevati z reševanjem medsebojnih razprtij, predvsem bližnjevzhodnega konflikta, ki je zagotovo najtrši oreh, pri čemer si bo Evropa, vsaj v času političnega vakuuma v ZDA zaradi jesenskih predsedniških volitev, poskušala izbojevati del izgubljenega vpliva. Čeprav je jasno, da bi bila za sirskega risa, ki se je skozi glavna vrata vrnil na mednarodni oder, resnična diplomatska rehabilitacija šele priznanje iz Washingtona. Visoke ambicije bo treba uskladiti z razpoložljivimi sredstvi, kajti za samo 44 ekoloških načrtov na Sredozemlju, ki sodijo v enega od šestih okvirnih projektov, bi potrebovali 2,1 milijarde evrov. Oblikovanje Unije za Sredozemlje bo torej zahtevala veliko politične potrpežljivosti in dovolj finančnih sredstev, da ne bi (p)ostala kvečjemu peskovnik Club Med.
