Tiskane izdaje
Bruselj − Začetek vrha EU mineva bolj ali manj v znamenju nesoglasij med vodilnimi državami glede ukrepov v bitki z dolžniško krizo in pomoči ranljivim državam.
Sicer pa je ta hip na vrhu EU še vedno veliko negotovosti. Merklova je odpovedala tiskovno konferenco. Menda se je zapletlo v razpravi o paktu za gospodarsko rast.
Glavna politična nasprotnika na vrhu sta nemška kanclerka in italijanski premier Mario Monti. Ta skupaj s španskim premierom Marianom Rajoyem zahteva več pomoči v bitki proti visokim obrestim.
Nejasno je, kako (če sploh) voditelji sploh spremljajo razplet nogometnega polfinala Nemčija–Italija. Po eni od informacij v sobi, kjer zasedajo, sploh nimajo televizije. Bar pri tiskovnem središču, ki rabi kot prostor za skupinsko gledanje tekem, je napolnjen do zadnjega kotička. Novinarji in diplomati spremljajo tekmo na več velikih zaslonih.
Italijanski kolegi so po zadetkih od veselja kričali, med Nemci – številni med njimi so oblečeni v drese njihove nogometne reprezentance – je bilo v polčasu vzdušje turobno.
Ugibajo, da bi kmalu utegnili sklicati še en vrh, in sicer že julija.
Voditelji članic so se najprej lotili evropskega proračuna za prihodnje sedemletno obdobje. Razlike v stališčih so bile tradicionalne. Države, ki v proračun vplačujejo več kot iz njega dobijo, bi raje čim bolj omejile izdatke Bruslja, ki se gibljejo okoli enega odstotka BDP, ustvarjenega v Uniji. Države prejemnice si na drugi strani želijo čim manj krčenja programov. Za njih, tudi Slovenijo, so posebno kočljivi načrti, ki bi omejevali pomoč manj razvitim državam in regijam. Glavni del napornih proračunskih pogajanj bo v drugi polovici leta. Po proračunu bodo na vrsti spodbude za zagon gospodarstva, s katerimi bo nadgrajen fiskalni pakt. Pakt za rast in zaposlovanje naj bi obsegal okoli 130 milijard.
Po premoru so voditelji razpravljali o prihodnji ureditvi denarne unije. Po predlogih skupine na čelu s predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem bi članice v prihodnjih letih prenesle še en del suverenost in naredile velik skok v poglabljanju povezave. Strožji in bolj centraliziran nadzor nad finančnim sektorjem je na splošno kar sprejemljiv za vse. Največ nesoglasij je glede uvajanja evrskih obveznic, ki bi sledilo večjemu povezovanju držav na proračunskem področju. Nemčija še naprej odločno zavrača nastajanje nekakšne »dolžniške unije«, v kateri bi javnofinančno trdni jamčili za dolgove bolj razsipnih držav.
Tudi kratkoročni ukrepi v bitki s krizo so še naprej jabolko spora. Italija, ki je pod hudim pritiskom finančnih trgov, si prizadeva, da bi iz skupne malhe (rešilni sklad EFSF ali ECB) odkupovala obveznice na trgih. Tako bi se znižale zahtevane obresti, ki so za Italijo in še zlasti za Španijo dosegle astronomsko raven. Negotova politična usoda italijanskega premiera Maria Montija, ki se mu doma tresejo tla pod nogami, je pripomogla še k večji dramatičnosti vrha.
Janša: trgi po nobenem vrhu niso zadovoljni
Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na vrh zatrdil, da bodo trgi na vrhu dobili nekaj odzivov in obljub. Toda: trgi po njegovih besedah že tako po nobenem vrhu niso zadovoljni. V Evropi bi po mnenju Janše sicer res potrebovali več solidarnosti, a ne v škodo izpolnjevanja obveznosti in reform. Vprašanje odškodnin za izbrisane, ki bi utegnile doseči pol milijarde in bi močno obremenile proračun, raje ni konkretno komentiral. »Slovenija tega denarja nima, nima ga niti za nujne potrebe,« je povedal slovenski premier.
