Upor Trumpovega zverinjaka

New York – Surova, pobesnela in garjava zbirka živali, kot je eden izmed ameriških kolumnistov poimenoval ljudi okoli ameriškega predsednika, vse bolj grize krotilca. Nova opereta pritlehnosti, ki je zasenčila pomembne stvari, je steklo besnenje Donalda Trumpa nad nekdanjo uslužbenko, ki ga je obtožila, da je rasist.

Svetovalci so menda prepričevali Trumpa, naj se ne odzove na obtožbe iz sveže knjige Omarose Manigault Newman, ki je v Beli hiši dobivala največjo možno uradniško plačo, nato pa popisala doživetje v delu s povednim naslovom Unhinged (Neuravnovešen). V njem med drugim trdi, da predsednik uporablja hudo psovko »črnuh« in da obstaja posnetek, ki to dokazuje. V Beli hiši so upali, da bodo z ignoriranjem pomagali izstradati medijsko pozornost ob novem škandal­čku. Celo prva dama naj bi svetovala soprogu, naj drži jezik za zobmi.

Toda Trump ni narejen za takšne globokoumne strategije. Bolje se mu je zdelo, da eno redkih temnopoltih vidnih članic vlade, ki ga obtožuje rasizma, ozmerja s »prismojeno, hujskaško sodrgo« in »psico«. Zmerjanje in primerjave s psom so sicer eden od Trumpovih zaščitnih znakov na twitterju, toda tokrat je prvič posegel po tem kot predsednik ZDA.

Jezni odzivi

To seveda ni bilo neopaženo. »Kako si predsednik drzne ozmerjati Omaroso ali katerokoli temnopolto žensko s psico!« je bila užaljena demokratska poslanka Frederica Wilson, članica poslanskega kluba temnopoltih. »Takšni izrazi so nespodobni za predsednika Združenih držav, zanje se ni opravičil, republikanci jih ne bi smeli sprejeti,« je pozival republikanski senator Jeff Flake. Celo predsedniku zelo naklonjen konservativni televizijski voditelj Geraldo Riviera meni, da »moj prijatelj Trump spodkopava samega sebe, ko uporablja pretiran in surov jezik za opis nasprotnikov«, tokrat pa »kar kliče po grdih drugotnih pomenih«.

Še posebej, ker je tiskovna predstavnica Bele hiše po izjemnem prizadevanju, da bi upravičila predsednikovo blatenje – na primer »Trump vse ljudi žali enako« – na koncu priznala, da ne more zagotoviti, da ni posnetka, na katerem predsednik ne uporablja strupene zmerljivke za temnopolte. »Lahko le rečem, da ga sama nisem slišala.«
Obtožbe o predsednikovem rasizmu ne bi smele biti presenečenje. »Končno imamo dokaz, da je tip, ki v zgradbah ni hotel temnopoltih podnajemnikov, ki je o zborovanju belopoltih skrajnežev dejal, da se ga je udeležilo nekaj finih ljudi, in ki je Afriko imenoval luknja govna, rasist,« se je norčeval komik Stephen Colbert.

Kopija mentorja

Omarosa, kot je Omarose Manigault Newman znana v ameriški javnosti, zadnje dni skrbi za to, da govorijo o njej (in njeni knjižni turneji). Objavila je posnetek, kako jo je vodja osebja John Kelly decembra lani odpustil iz Bele hiše, nato je prišel posnetek, na katerem se predsednik v telefonskem pogovoru pretvarja, da mu je žal, ker jo je Kelly nagnal. Sledila je trditev, da je Trump vedel za e-pošto demokratske stranke, ki so jo – domnevno – ruski hekerji ukradli s strankinega strežnika, še preden je prišla v ­javnost.

Nekdanja varovanka, ki je okusila slavo kot ena izmed nastopajočih v resničnostnem šovu Vajenec, očitno uspešno draži mentorja in dokazuje upravičenost naslova knjige. Ta je na drugem mestu Amazonove lestvice uspešnic, kar kaže, da je njena odločitev za pisanje, namesto da bi sprejela ponudbo iz Trumpovega tabora o 15.000 dolarjih mesečne plače v zameno za molk, verjetno finančno bolj upravičena. Predsednikova kampanja je vložila pritožbo, v kateri trdi, da je kršila pogodbo o zaupnosti, toda ta je veljala le za kampanjo, ne za njeno delo v Beli hiši.

Omarosa je nemudoma razglasila, da jo hočejo utišati. Hkrati je znova deležna seciranja značaja, saj je že med televizijsko kariero veljala za zahrbtno spletkarko, ki je pripravljena stopati čez trupla. »Trump in Omarosa sta sorodni duši,« je zatrdil Tim O'Brien, avtor knjige Trump Nation (Trumpova nacija) iz leta 2015. Po njegovih besedah je bil predsednik »očaran nad njeno samozagledanostjo in zlobnostjo«. Tudi mnogi drugi opisujejo njeno hinavstvo kot »najbolj trumpovsko« med vsemi ljudmi okoli predsednika.

Dimna zavesa

Ko je med kampanjo (potem ko je pri Hillary Clinton niso jemali resno) postala ena izmed redkih temnopoltih Američanov, ki so peli hvalo Trumpu, kljub njegovemu neprikritemu spogledovanju z belskim nacionalizmom, je za nagrado dobila službo v Beli hiši, kjer se je je hitro prijelo ime direktorica ničesar. Toda po poročanju časnika Axios se je v tem času vladno osebje treslo pred njo, »nikoli ji nisem rekel ne. Strah me je bilo, da me bo prebutala,« je eden izmed neimenovanih uradnikov zaupal časniku.

Po besedah Ricka Wilsona iz časnika Daily Beast je divji ples Trumpa in Omarose le še ena dimna zavesa, s katero predsednik skriva prave težave: bliža se konec sojenja Paulu Manafortu, ki daje težo ruski preiskavi posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, trgovinska vojna poglablja rane, zaradi nižjih davkov je usahnila državna blagajna, borzni trg pa je prenapihnjen, čedalje bližje so tudi kongresne volitve, ki bi lahko bile velik udarec za desnico.