»Uporaba orožja se mora končati zdaj«

Na iranski napad z več raketami na ameriški vojaški oporišči Al Asad in Erbil so se že odzvale nekatere države, ki pozivajo k razumu in ustavitvi uporabe orožja. Napad je iranski odziv na atentat na iranskega generala Kasema Sulejmanija.

»Uporaba orožja se mora končati zdaj, da bo prostor za dialog,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisarski kolegij se je danes zjutraj sestal na izrednem zasedanju o bližnjevzhodni krizi. Med drugim so se lotili tveganj, povezanih z vplivom krize na EU na področju prometa, energetike, migracij, sosedstva, gospodarstva. Von der Leynova je opozorila, da ima EU preizkušene odnose s številnimi akterji v regiji in lahko pripomore k zmanjševanju napetosti. EU ima velik interes, da jedrski sporazum z Iranom preživi.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je v Bruselj že povabil vodjo iranske diplomacije Džavada Zarifa. Zunanji ministri EU se bodo v petek sestali na izrednem zasedanju o krizi.




 

Nemčija: logiko stopnjevanja mora nadomestiti dialog

Medijski predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je poudaril, da se morajo vse strani vzdržati logike stopnjevanja in se usmeriti k dialogu. Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp Karrenbauer je danes zjutraj sporočila, da se bodo zaradi iranskih napadov na dve oporišči v Iraku odločili za začasen umik dela nemških vojakov iz Iraka. Če bodo vojake umaknili, bodo predvsem tiste, ki bi morali sodelovati pri izobraževanju vojaških obrambnih sil. V zadnjih dneh je Nemčija sicer že umaknila vojake z juga Iraka, prav tako okoli 120 njihovih družinskih članov. V Erbilu za zdaj ostajajo.

Annegret Kramp Karrenbauer je iranske napade na dve oporišči v Iraku močno kritizirala, kot je poudarila, je zdaj najpomembneje preprečiti, da se spirala ustavi in dodala, da je na potezi Iran, ki naj se vzdrži stopnjevanja.

Hkrati je zaveznike v boju proti Islamski državi pozvala k čimprejšnjemu sestanku. Iraški parlament je namreč v nedeljo odločil, da se morajo vse tuje sile umakniti iz Iraka.

Konec tega tedna se bo nemška kanclerka Angela Merkel mudila na obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, in ker je Rusija pomembna zaveznica Irana, v Nemčiji računajo, da bi Putin Iran lahko prepričal, naj ne stopnjuje napetosti. Omir Nouripour iz stranke Zeleni, ki je zadolžen za zunanjo politiko, računa na to, da bo nemška kanclerka Putina prepričala, da je umiritev razmer v Iranu dobra za vse. Nouripour je sicer kritičen do nemške vlade, češ da je v zadnjih letih izgubila mednarodni vpliv tako na Vzhodu kot na Zahodu. Dejstvo, da Nemčiji ni uspelo prepričati ZDA, da ostanejo podpisnice jedrskega sporazuma z Iranom, je označil za velik polom nemške zunanje politike. Tudi oživitev jedrskega sporazuma bo ena od tem srečanja med Merklovo in Putinom.


 

Iz sveta obsodbe raketnega napada

Britanski zunanji minister Dominic Raab je obsodil napad in pozval Iran, naj ne ponovi tega »nepremišljenega in nevarnega napada in raje išče možnosti za umiritev konflikta«.

Nad zaostritvijo razmer je zaskrbljen tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. »Logika oko za oko ne vodi nikamor. Kar trenutno potrebujemo, je dialog,« je dejal, za umiritev razmer se je zavzel tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Kitajska je pozvala ZDA in Iran, naj umirijo žogico in rešijo spore z dialogom. Kritizirala je ZDA, da je z uporabo sile zaostrila napetosti in ustvarila kotel. Na vprašanje, kaj bo Kitajska storila za reševanje nastalih razmer, je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang dejal, da je Kitajska v tesnih stikih z ustreznimi strankami v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Raketni napad Irana na oporišči v Iraku je obsodila tudi Zveza Nato. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je po twitterju pozval Iran, naj se vzdrži nadaljnjega nasilja. Kot je zagotovil, Nato ostaja zavezan svoji misiji urjenja v Iraku, ki je sicer zaradi zaostrovanja razmer začasno ustavljena, zavezništvo pa je glede na negotove razmere že umaknilo del enot s tega področja.

Francija je sporočila, da svojih 160 vojakov, ki so na misiji v Iraku, ne bo odpoklicala. Kljub temu je francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian v izjavi za javnost pozval k umiritvi razmer med Teheranom in Washingtonom. »Francija ostaja odločena, da deluje v smeri zmanjševanja napetosti in je v stiku z vsemi stranmi, da spodbuja zadržanost in odgovornost,« je po poročanju tiskovne agencije AFP dejal Le Drian. 


 

Grožnje med Izraelom in Iranom

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Kasema Sulejmanija označil za »vrhovnega terorista«. »Odgovoren je za smrt neštetih nedolžnih ljudi, za več desetletij je destabiliziral številne države, sejal je strah, bedo in muke, načrtoval pa je še veliko hujše stvari,« je dejal Netanjahu in Sulejmanija označil kot arhitekta in gonilno silo iranske kampanje terorja po vsem Bližnjem vzhodu in svetu. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pohvalil, ker je »z odreditvijo napada na Sulejmanija ravnal hitro, pogumno in odločno«.

Netanjahu je še posvaril Iran, da se bo v primeru napada na Izrael ta odzval z odločnim udarcem. Iz Teherana je namreč prišlo svarilo, da bosta izraelski mesti Haifa in Tel Aviv spremenjeni v prah, če bodo ZDA v odgovor na iranske napade sprejele nove vojaške ukrepe. Iranska revolucionarna garda je po naznanitvi napadov še sporočila, da Izrael dojemajo kot sostorilca pri ameriških dejanjih v Iranu, navaja AFP.


 

Filipini pozivajo državljane k vrnitvi domov

Filipinska oblast je v odzivu na konflikt med ZDA in Iranom pozvala svoje državljane, ki živijo v regiji, da se vrnejo domov. »Bila bi prava nočna mora, če bi se spopad med državama razplamtel,« je poudaril filipinski minister za delo Silvestere Bello in dodal, da več kot dva milijona njihovih državljanov, ki živijo na Bližnjem vzhodu, domov vsako leto pošlje milijarde dolarjev.

V Iranu jih živi več kot tisoč, polovica od 1,6 milijona, ki so v Iraku, pa jih je v Kurdistanu. Država je na območje poslala tudi ladje, s katerimi se bodo Filipinci lahko vrnili domov. Evakuacijo bodo spremljali vojaki, ki so jih filipinske oblasti poslale v Irak. Filipini, ki so zavezniki ZDA, bodo državljanom, ki se bodo odločili za vrnitev v domovino, zagotovili službe.