Ura populistov

Skrajno nacionalistični stranki na zgodovinskem vrhu, sredinski na zgodovinskem dnu, pa čeprav se je socialdemokratom posrečilo osvojiti prvo mesto, zeleni na zadnjem mestu - Avstrija po nedeljskih parlamentarnih volitvah dokazuje, da se v evropskih državah skrajna nacionalistična desnica krepi, če sredinske stranke potihoma sprejemajo njihovo logiko in ne obsojajo dovolj njenih argumentov.

V Avstriji je bilo tako skrajni desnici na Koroškem dovoljeno, da glede ustavno določenih dvojezičnih napisov krši vsa pravila pravne države, v njihovi kampanji proti EU po vsej državi pa so se jim v zadnjem času pridružili celo socialdemokrati. Pri zadnjem vprašanju je očitno: če iz Bruslja ne more priti nič dobrega in če to kljub nasprotnemu prepričevanju zunanje ministrice verjame večina Avstrijcev, potem največ pridobijo tisti, ki avstrijstvo razglašajo za najvišjo vrednoto. Svobodnjaki (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja in Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ) koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so tako dobili skoraj tretjino vseh glasov, in če ne bi bila Strache in Haider med seboj sprta, bi eden od njiju morda lahko postal celo avstrijski kancler!

Ker sta sprta, pa bodo v vladni kombinatoriki najverjetneje prevladale druge možnosti. Avstrijski komentatorji so jih našteli kar sedem - od ponovne koalicije med socialdemokratsko in ljudsko stranko do ene od teh dveh z nacionalisti ali zelenimi. Že zdaj pa je mogoče domnevati, da najverjetnejši mandatar, zmagoslavni socialdemokrat Werner Faymann, ne bo hotel imeti nič več s sedanjim ljudskim prvakom Wilhelmom Moltererjem ali z njegovim predhodnikom Wolfgangom Schüsslom.

Kakršna koli že bo prihodnja avstrijska vlada, nobena kombinacija ne bo sama po sebi razvozlala prej naštetih dilem in še predvolilnega ponujanja populističnih socialnih receptov. Vsaka vlada, ki bo hotela Avstrijo pregnesti v še bolj uspešno evropsko usmerjeno državo, bo morala poseči globoko v razvade politike, kakršne veljajo v vsem času po drugi svetovni vojni. Žal se s porazom Liberalnega foruma tudi slovenskemu odvetniku Rudiju Vouku, ki bi lahko učinkovito pomagal vsaj pri drugačnem odnosu do manjšinskega vprašanja, ni posrečilo priti v zvezni parlament.

Iz ponedeljkovega tiskanega Dela