Uradni izidi potrdili visoko podporo Rafsandžaniju

Na volitvah v skupščino izvedencev je največ glasov prejel nekdanji reformistični predsednik države Akbar Hašemi Rafsandžani. Zmaga je hud udarec za sedanjega predsednika Irana.

Objavljeno
18. december 2006 19.31
Akbar Hašemi Rafsandžani
Teheran - Iransko notranje ministrstvo je v danes objavljenih končnih izidih potrdilo, da je nekdanji reformistični predsednik države Akbar Hašemi Rafsandžani na petkovih volitvah za skupščino izvedencev dobil največ glasov. Prejel je kar dvakrat več glasov kot kandidat liste, ki jo podpira predsednik Mahmud Ahmadinedžad, Mohamed Jazdi.

Rafsandžani se je v izjavi že zahvalil volivcem za izkazano podporo, svoj visok rezultat pa označil za zmago demokracije, poročajo iranske tiskovne agencije. Zmerni Rafsandžani, ki ga je na predsedniških volitvah pred letom in pol porazil Ahmadinedžad, je njegov odločni nasprotnik. Za Ahmadinedžada pa pomeni njegova zmaga udarec.

Skupščino izvedencev, ki za zaprtimi vrati zaseda dvakrat letno, volijo za osem let. Kandidati za ta organ morajo imeti zadostne kvalifikacije s področja muslimanskega prava, pred kandidaturo pa jih potrdi svet varuhov, pomemben 12-članski organ, ki ga imenuje vrhovni verski voditelj.

Skupščina izvedencev je pomemben organ, saj med drugim izbira, lahko pa tudi razreši vrhovnega verskega voditelja države, ki je sedaj ajatola Ali Hamenej, ki ima v skladu z ustavo končno besedo pri državnih zadevah.

Za glasove na letošnjih volitvah v skupščino izvedencev so se potegovale tri kandidatne liste, največ pozornosti pa je bilo usmerjene v dve: v sredinsko listo Nacionalno zaupanje pod vodstvom liberalnega klerika Mehdija Karubija, na kateri je tudi Rafsandžani, in v listo Elite verskih šol in univerz pod vodstvom skrivnostnega skrajno konservativnega ajatole Jazdija.

Rafsandžanijeva lista Nacionalno zaupanje je blizu bivšemu predsedniku Mohamedu Hatamiju, obstajati pa namerava do parlamentarnih in predsedniških volitev.

Končne izide lokalnih volitev, ki so prav tako potekale v petek, naj bi objavili v torek. Delni izidi kažejo, da je Ahmedinedžadova lista v teheranskem mestnem svetu osvojila le dve izmed 15 mest, reformistom pa naj bi se obetali štirje. Svetla točka za predsednika pa je verjetna izvolitev njegove sestre Parvin Ahmadinedžad v mestni svet prestolnice.

V središču pozornosti je prav boj za mesto župana Teherana in njegov mestni svet. V tem so do zadnjih lokalnih volitev februarja 2003 vladali reformisti, nato pa so ga prevzeli konservativci in s tem je postal simbol tektonskih sprememb v iranski politiki v zadnjem desetletju. Konservativci so februarja 2004 zmagali tudi na parlamentarnih volitvah, lani pa so dobili tudi predsedniške volitve, ko je zmagal Mahmud Ahmadinedžad, ki je bil dotlej župan Teherana.