Tiskane izdaje
Po zadnji fazi vladavine Jean-Clauda Junckerja, ko v komisarski ekipi ni bilo več veliko energije, je za novo vodstvo značilna dinamičnost. Drugega za drugim so predstavljali velike projekte, ki naj bi zaznamovali celoten mandat. Najpomembnejša sta dva: zelena tranzicija in digitalizacija.
Zeleni načrt ne predvideva le temeljite energetske preobrazbe EU in ogljično nevtralnost do leta 2050, temveč tudi izdatno pomoč za regije, ki bodo med tranzicijo prizadete, ker bodo izgubljale podjetja in delovna mesta. To zadeva tako umetno inteligenco in 5G kot krepitev digitalnega enotnega trga.
Geopolitično v Afriko
Na mizi so še številni drugi načrti. Danes predstavljajo novo strategijo za Afriko – partnerstvo na področju zaposlovanja, migracij, mobilnosti, miru, digitalne preobrazbe. »Kaj pomeni biti geopolitičen? To pomeni tudi, da gre za največjo delegacijo v Afriko (v Adis Abebo) doslej,« je pojasnila predsednica evropske komisije.
Z novo metodologijo širitvenega procesa je odprla vrata začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Države članice naj bi odločitev sprejele proti koncu meseca.
Nova industrijska strategija
Jutri bo predstavljena dolgopričakovana industrijska strategija. Cilj tega je preslikati podnebne, digitalne in geoekonomske ambicije EU v konkretna dejanja za konkurenčnost evropske industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. Eno od kočljivih vprašanj je, ali je v bitki s Kitajsko in ZDA smotrno preprečevati združevanje evropskih orjakov (lanski primer železniških divizij Alstoma in Siemensa) v imenu obrambe konkurence.
Ursula von der Leyen je ob izvolitvi poudarila geopolitično naravo nove evropske komisije. Ena od manter je, da bi EU morala uporabljati »jezik moči«. V prvi večji mednarodni krizi, zaostritvi med Iranom in ZDA na začetku leta, je EU ostala na obrobju dogajanja.
Trdi migracijski orehi
Poleg tega je morala v krizni način delovanja s širjenjem novega koronavirusa in zaostrovanjem na grško-turški meji. Danes, na točno stoti dan delovanja, bo Ursula von der Leyen skupaj s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom v Bruslju gostila turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Gotovo je, da od EU pričakuje več denarja za pomoč beguncem in odpravo vizumov.
Migracijsko vprašanje je eden od trdih orehov. Evropska komisija intenzivno pripravlja nov sveženj predlogov. Želja je premostiti razlike med državami članicami. Zlasti višegrajke so doslej odločno nasprotovale delitvi bremen v primeru prihoda velikega števila prosilcev za azil v eno od članic. Trda drža Ursule von der Leyen, ki je Grčijo razglasila za ščit, utegne olajšati zbliževanje.
»Smo bolje pripravljeni kot leta 2015. A še vedno ne dovolj,« je povedala. V evropski komisiji načrtujejo, da bi že po veliki noči predstavili nov azilno-migracijski sveženj.
»Meja EU ni odprta«
»Turški predsednik je bil ta, ki je rekel, da so meje EU odprte. Niso bile odprte, niso odprte in ne bodo odprte,« je dejala Ursula von der Leyen. Od Turčije sicer pričakuje, da konča pritisk na grško mejo. To je kot eden od pogojev za uspeh pogovorov. Pričakovano je, da bo Turčiji zagotovljena nadaljnja pomoč za begunce na njenem ozemlju. A pogovori naj bi trajali še prihodnje tedne. Je pa predsednica Urslua von der Leyen pozvala k spoštovanju azilne zakonodaje na grški meji, pa tudi k preiskavi očitkov o nasilju.
»Turški predsednik je bil ta, ki je rekel, da so meje EU odprte. Niso bile odprte, niso odprte in ne bodo odprte,« je dejala Ursula von der Leyen. Od Turčije sicer pričakuje, da konča pritisk na grško mejo. To je kot eden od pogojev za uspeh pogovorov. Pričakovano je, da bo Turčiji zagotovljena nadaljnja pomoč za begunce na njenem ozemlju. A pogovori naj bi trajali še prihodnje tedne. Je pa predsednica Urslua von der Leyen pozvala k spoštovanju azilne zakonodaje na grški meji, pa tudi k preiskavi očitkov o nasilju.
Članice zavirajo bruseljske ambicije
Glede gospodarskih učinkov koronavirusa in grozeče recesije je ocenila, da sta dva možna odziva predvsem prožnost in denar. To bi med drugim pomenilo večjo popustljivost Bruslja pri državnih pomočeh.
Eno od vprašanj je, koliko načrtov bo do konca mandata leta 2024 uresničenih. Odvisno je od volje držav članic in, v manjši meri, evropskega parlamenta. Pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU kažejo, da med državami članicami ni pretirano velike pripravljenosti za investiranje denarja v številne bruseljske ambicije.
