Tiskane izdaje
Pariz - Evropski in sredozemski voditelji, med njimi premier Janez Janša, so danes v Parizu ustanovili Unijo za Sredozemlje, ki naj bi okrepila vezi med EU, severom Afrike in Bližnjim vzhodom, je po koncu vrha oznanil oče projekta in gostitelj vrha, francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
"V veliko zadovoljstvo mi je, da vam lahko oznanim - vrh za Sredozemlje je končan in na njem smo soglasno sprejeli skupno izjavo," je poudaril Sarkozy na novinarski konferenci po koncu vrha.
Okoli 40 evropskih in sredozemskih voditeljev - vrh je bojkotiral le libijski voditelj Moamer Gadafi - je skupno izjavo sprejelo po tem, ko so presegli razhajanja glede omembe bližnjevzhodnega mirovnega procesa v tej izjavi.
Za skupno mizo so danes v Parizu sedeli najvišji predstavniki držav, ki niso v prijateljskih odnosih, med njimi Izraela, Sirije in palestinskih ozemelj, kar pariški vrh uvršča med zgodovinske dogodke.
Janša: Evro-sredozemska univerza ima ugledno mesto v projektu Unije za Sredozemlje
Slovenija je sredozemska država, zato je nadgrajevanje Barcelonskega procesa z večjo aktivnostjo, povezovanjem in konkretnimi projekti dobro za nas nasploh, še posebej pa je dobro, ker je med temi projekti tudi Evro-sredozemska univerza, ki je dobila zelo ugledno mesto v izjavi tega vrha, je danes v Parizu poudaril premier Janša.
Ta vrh združuje tiste, ki vsak dan bolj govorijo o razlikah kot o sodelovanju, zato je sam po sebi uspeh, je ocenil Janša ob robu vrha ustanovitve Unije za Sredozemlje v Parizu. Kljub nekaterim dvomom v začetku je danes mogoče reči, da je bil s tem vrhom tudi pri konkretnih konfliktih storjen korak naprej, ker so se mnogi ljudje prvič po dolgem času resno pogovarjali, je poudaril premier.
Izrael in Palestinci blizu miru?
Izrael in Palestinci še nikoli niso bili tako blizu mirovnemu sporazumu, je danes v Parizu poudaril izraelski premier Ehud Olmert po pogovorih s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom ob prisotnosti francoskega predsednika Sarkozyja, ki danes popoldne gosti vrh, na katerem bo vzpostavljena Unija za Sredozemlje.
"Bližamo se trenutku odločilnih izbir," je poudaril Olmert na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval skupaj z Abasom in Sarkozyjem. Abas je zatrdil, da bo palestinska stran nadaljevala poglobljena pogajanja z Olmertom in izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni. Tako Abas kot Olmert sta Francijo pozvala k vodilni vlogi pri usmerjanju pogajanj.
Izraelski premier Olmert je sicer danes pred začetkom vrha za Sredozemlje tudi izrazil upanje na skorajšnji začetek neposrednih pogovorov s Sirijo. Izrael in Sirija se sedaj pogajata ob posredovanju Turčije. Olmert je danes v Parizu izrazil upanje, da bodo ti pogovori "kmalu postali neposredni stiki".
Za isto mizo
"Danes bomo sedli za isto mizo v isti sobi na istem vrhu. To ne pomeni, da so vsa vprašanja rešena, pomeni pa, da Sredozemlje pripada vsem," je poudaril gostitelj Sarkozy na novinarski konferenci z Abasom in Olmertom pred vrhom.
"Unija za Sredozemlje je unija priložnosti," je zatrdil Sarkozy. Priložnosti za razpravo o najtežjih vprašanjih, na primer tistih, povezanih s Sirijo in Libanonom, je pojasnil. "Moža, ki stojita ob meni, sta moža miru. Palestinci in Izraelci želijo mir," je na novinarski konferenci še poudaril francoski predsednik.
Hrvaška, BiH, Črna gora in Monako članice Unije za Sredozemlje
Hrvaška, BiH, Črna gora in Monako so nove članice Unije za Sredozemlje, je danes v Parizu oznanil francoski zunanji minister Bernard Kouchner ob začetku pripravljalnega srečanja evrosredozemskih zunanjih ministrov, med njimi vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla, pred vrhom za Sredozemlje. Prvo sopredsedstvo pa imata Francija in Egipt.
"Odpiram ministrski sestanek pred vrhom za Sredozemlje," je uvodoma dejal vodja francoske diplomacije, ki ministrskemu srečanju sopredseduje z egiptovskim kolegom Ahmedom Abulom Gejtom. Takoj na začetku je tudi potrdil, da bodo Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Monako nove članice evrosredozemskega partnerstva.
To partnerstvo sedaj poteka v okviru Barcelonskega procesa, vzpostavljenega leta 1995, v katerem poleg članic EU sodelujejo Mavretanija, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Jordanija, palestinske oblasti, Izrael, Libanon, Sirija, Turčija in Albanija. Danes pa ga bodo evrosredozemski voditelji predvidoma nadgradili v Unijo za Sredozemlje.
Voditelji iz več kot 40 držav EU in njenih sredozemskih sosed naj bi namreč danes vzpostavili nov okvir evrosredozemskega sodelovanja, imenovan Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje. Takšno ime nakazuje, da naj bi novo partnerstvo le dopolnjevalo sodelovanje, ki od leta 1995 poteka v okviru evrosredozemskega partnerstva oziroma Barcelonskega procesa.
Barcelona sedež Unije za Sredozemlje?
Zunanji ministri so na začetku nekaj časa namenili sedežu stalnega sekretariata Unije za Sredozemlje, pri čemer je vodja španske diplomacije Miguel Angel Moratinos za sedež predlagal Barcelono. Kouchner je vzel na znanje, da sedaj za sedež kandidirajo Tunis, Maroko, Malta, Marseille in Barcelona, a odločitev bodo ministri predvidoma sprejeli novembra.
Rupel: Unija za Sredozemlje - veliko priložnosti za Slovenijo
Unija za Sredozemlje bo prinesla veliko zanimivih projektov in priložnosti za Slovenijo, je danes poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Eden šestih osrednjih projektov je Evro-sredozemska univerza na slovenski obali, nova unija pa naj bi tudi olajšala reševanje problemov v Jadranu, je pojasnil.
"Veliko nas je, veliko različnih stališč, pa vendarle se o nekaterih bistvenih stvareh strinjamo," je poudaril minister Rupel, ki se je v Parizu udeležil pripravljalnega srečanja evrosredozemskih zunanjih ministrov pred evrosredozemskim vrhom, na katerem bo danes vzpostavljena Unija za Sredozemlje.
"V Sredozemlju se je evropska zgodovina sploh začela in sodelovanje med severno in južno obalo Sredozemlja je nekaj najbolj logičnega, kar smo najbrž v preteklosti zanemarjali," je poudaril minister. "Pomembno je, da prostor okoli Sredozemlja in EU sodelujeta, gre za nekatera pomembna vprašanja - migracije, mirovni proces," je dodal.
"Za Slovenijo to pomeni odkrivanje novih stvari. Naša politika je bila v preteklosti usmerjena k velikim zgodbam - vključevanje v EU in tako naprej, v naslednjem obdobju pa bo Slovenija bolj izkoriščala svojo lego in se obnašala bolj iniciativno do širše soseščine," je pojasnil.
S pridružitvijo Hrvaške, BiH, Črne gore in Monaka Uniji za Sredozemlje bodo Slovenija, Italija, Albanija, Grčija in Hrvaška tudi "lažje reševale problematiko ekologije, prometa in vseh drugih stvari, povezanih z Jadranom", je še poudaril minister in med konkretnimi primeri posebej izpostavil sodelovanje držav pri ekološki zaščiti Jadrana.
Pri tem gre tudi za "eno od zadev, ki je povezana z ekološko-ribolovno cono", je povedal Rupel. "Preden je prišlo do cone, smo si prizadevali, da bi države v Jadranu sodelovale pri ekološki zaščiti Jadrana. Ta unija omogoča, da se to konkretno uresniči, mislim, da bo sedaj zelo težko komur koli zagovarjati enostranske poteze," je poudaril.
Hrvaška je danes povedala, da sprejema pravni red Barcelonskega procesa, pri čemer je Slovenija še posebej vztrajala, je še poudaril Rupel. "Zainteresirani smo, da bo tako, saj smo posebej pozorni na našo jugovzhodno sosedo, ker želimo, da bi bilo njeno življenje v EU čim bolj produktivno, mirno in plodno. Ne želimo, da bi imela kakšne probleme," je pojasnil.
Arabski ligi status opazovalke?
Ministri sedaj razpravljajo o edinem spornem vprašanju, ki je na njihovem dnevnem redu, in sicer o tem, ali naj se Arabski ligi prizna status opazovalke, so sporočili diplomatski viri v Parizu. Arabska liga je bila na zadnja zasedanja sicer vabljena, vendar njen status ni bil nikoli formaliziran.
Dodelitvi statusa opazovalke Arabski ligi v evrosredozemskem partnerstvu najbolj nasprotuje Izrael ob podpori nekaterih članic EU. Ministri so tako sedaj oblikovali posebno delovno skupino, v kateri so Izrael ter sopredsedujoča Francija in Egipt, ki poskuša rešiti ta problem, so pojasnili viri.
Libija je edina, ki sodeluje v evrosredozemskem partnerstvu in se današnjega vrha ni udeležila. Libijski voditelj Moamer Gadafi je projekt primerjal z minskim poljem. Sicer pa bodo danes za skupno mizo sedli voditelji več kot 40 držav, med katerimi mnoge niso v prijateljskih odnosih.
