Tiskane izdaje
Globa v višini 5 milijard dolarjev, kolikor jih je FTC naložila Facebooku, je daleč najvišja od vseh, ki jih je komisija kdaj določila kakšnemu podjetju. Za primerjavo: podjetje iz Atlante za ocenjevanje kreditne sposobnosti Equifax na drugem mestu je kljub oškodovanju skoraj 150 milijonov ljudi plačalo »le« 275 milijonov dolarjev. Za mnoge je kazen za Facebook veliko prenizka, posebno zato, ker se je družbeno omrežje Marka Zuckerberga izognilo priznanju krivde za množično zlorabo podatkov v aferi Cambridge Analytica. Spomnimo: britansko podjetje je s privolitvijo nekaterih uporabnikov facebooka dobilo dostop do osebnih podatkov 87 milijonov ljudi, od katerih se večini ni niti sanjalo, da so vpleteni v politične analize. Te so pri Cambridge Analytici prodajali tudi predvolilni kampanji sedanjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa.
Nekatere organizacije za varnost elektronskih podatkov že tožijo v strahu, da FTC oprošča Facebooku nekatere druge kršitve zasebnosti, denimo prepoznavanje obraza brez soglasja uporabnikov ali programske napake v aplikaciji messenger kids, ki mlajšim od trinajst let omogočajo klepetanje. To so le nekatere od pritožb na račun Zuckerbergovega spletnega velikana, brez krivde niso niti nekateri drugi. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje zakonodaje, ki bi uravnavala takšne kršitve, in nič ne kaže, da bi jo Američani dobili še pred kongresnimi poletnimi počitnicami.
Omajano zaupanje
Facebookova privolitev v večji nadzor nad uporabo podatkov je za nekatere vendarle znamenje sprememb. Mark Zuckerberg najbrž ne bi pozival k več zveznega nadzora in standardov nad varovanjem zasebnosti ter upravljanjem vsebine, če se ne bi bal bumeranga v odnosu javnosti do njegovega spletnega velikana. Če je v ZDA in drugje dolgo veljalo, »kar je dobro za spletna podjetja, je dobro za Ameriko«, sta zaupanje v sodobne gospodarske velikane po stopinjah General Motorsa poleg afere Cambridge Analytica pretresla tudi rusko vpletanje v ameriške volitve in brexit. Poznavalci so opozorili, da gredo po teh sledovih druge obveščevalne službe avtokratskih držav, med njimi kitajska in iranska.
Po globi za Facebook je ameriško pravosodno ministrstvo naznanilo natančnejši pregled spletnih iskalnikov, družbenih omrežji in spletnih trgovin, kar lahko vpliva na delovanje Googlove materinske družbe Alphabet in Amazona. Velik izziv je tudi Facebookova kriptovaluta libra, nad katero se poleg kongresnikov pritožujejo celo centralni bankirji. »Washingtonologi« se sprašujejo, katera od obeh velikih ameriških strank bi lahko vodila prizadevanja za spremembe, potem ko so se zaradi afere Cambridge Analytica najbolj pritoževali demokrati, republikanski predsednik Donald Trump pa v prepričanju, da so Zuckerberg in sodelavci bolj naklonjeni levici, nobenega od njih ni povabil na nedavno srečanje v Beli hiši.
Toda nujnost spoprijemanja z novimi giganti prepoznavajo na celotnem političnem spektru in nekateri napovedujejo kar rahljanje dolgoletnega »washingtonskega konsenza«, da prosti trg in globalizacija dovolj učinkovito obračunavata z monopoli. »Big tech« na ameriško družbo – in druge – vpliva na načine, ki si jih pred desetletji ne bi mogli niti predstavljati, ameriške oblasti pa še niso domislile, kako v novi eri komunikacij, trgovine in industrije poskrbeti za načela pravične trgovine in demokratičnega razvoja.
