V Avstraliji izmerili skoraj 50 stopinj Celzija

Vročinski val pustoši po državi, oblasti pa poročajo o poginu številnih divjih živali. 

Objavljeno
24. januar 2019 11.30
Posodobljeno
24. januar 2019 15.33
Dežurne reševalne službe so v nenehni pripravljenosti, predvsem v strahu pred požari. FOTO: David Gray/Reuters
P. V.
P. V.
Temperature v južnem delu Avstralije so presegle 49 stopinj Celzija ter s tem postavile nov rekord najvišje izmerjene temperature. Iz vladne agencije za meteorologijo so sporočili, da so najvišjo temperaturo izmerili v severnem predelu mesta Adelaide, glavnega mesta avstralske zvezne države Južna Avstralija. Izmerili so visokih 49,5 stopinje Celzija ter s tem presegli rekord, ki je veljal vse od leta 1939, poroča tiskovna agencija AFP.

Rekordne temperature so izmerili v več kot 13 mestih severnega dela celine. Iz reševalne službe so sporočili, da so zgolj v zadnjih 24 urah zaradi posledic vročinskega vala hospitalizirali 44 oseb. »Pomislite na svoje prijatelje, sorodnike in sosede, ki so že v letih, ter preverite, v kakšnem stanju so,« so opomnili z vladne agencije za zdravje. Poleg tega so izdali javno opozorilo, da odsvetujejo stik z na tisoče netopirji, ki so zaradi vročinskega šoka popadali z dreves.

image
Med najbolj prizadetimi so prav živali. FOTO: Handout AFP


Po spletu so zakrožile grozljive podobe črede poginulih konj, ki jim zaradi izsušenih tal ni uspelo priti do vode. Vsaj 40 konj je tako poginilo v neposredni bližini povsem izsušene vodne struge. Kot poroča Guardian, pristojni računajo, da se bo število divjih živali, ki bodo poginile zaradi pomanjkanja vode, še povečalo. 

Poginilo je tudi več kot milijon rib, ki so jih našli na izsušenih rečnih bregovih v vzhodnem predelu Avstralije. Pristojni so bili prav tako primorani usmrtiti okoli 2500 divjih kamel, ki so se iz puščave začele nevarno približevati vodnim virom poseljenih območij. 



»Bremenijo nas podnebne spremembe in lahko pričakujemo le še več tovrstnih nesreč. V prihodnosti se bodo dogajale bolj pogosto, nihče pa nanje ni ustrezno pripravljen oziroma ne razpolagamo s sredstvi, da bi nesrečam lahko kljubovali,« je pojasnil David Ross, predstavnik organizacije aboridžinov in prebivalcev otokov Torosovega preliva v Avstraliji.

Dežurne reševalne službe so v nenehni pripravljenosti, predvsem se bojijo požarov, ki bi se zaradi suhega grmičevja lahko zelo hitro razširili.