V Avstriji močan odpor proti »privatizaciji vode«

Avstrijci so odločno proti predlogu komisije, da bi dostop do trga koncesij z vodo odprli vsem evropskim podjetjem.

Objavljeno
30. januar 2013 18.49
Je. G., Delo.si; STA
Je. G., Delo.si; STA
Dunaj - V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije, ki predvidevajo liberalizacijo oskrbe s pitno vodo. Avstrijski kancler Werner Faymann se je že zavzel za to, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Protesti proti privatizaciji oskrbe z vodo v Avstriji trajajo že dalj časa, nov razmah pa so dobili, potem ko je v četrtek odbor evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov potrdil tozadevne načrte Evropske komisije iz predloga direktive o koncesijah.

»Dokument vzpostavlja jasna, pragmatična in učinkovita pravila na evropski ravni in zagotavlja dodatne mehanizme, ki bodo javnim oblastem pomagale razviti in modernizirati javne storitve,« je v sporočilu za javnost na spletni strani Evropskega parlamenta poudaril poročevalec Phillipe Juvin (EPP). Dodal je še, da »dodelitev koncesije ni sinonim za privatizacijo javne storitve«.

Komisija je ob objavi predloga direktive leta 2011 zapisala, da želi z njo zagotoviti »dejanski dostop do trga koncesij vsem evropskim podjetjem«, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Predlog med drugim predvideva obvezno objavo obvestil o koncesijah v Uradnem listu EU, kritiki pa ga vidijo kot poskus odpiranja vseh dejavnosti, tudi oskrbe s pitno vodo, za zasebna podjetja. Poleg Avstrije so se številni pomisleki odprli tudi v Nemčiji.

Mednarodnoe zkušnje so negativne

Da so kritike neutemeljene, je med drugim poudaril evropski komisar za notranji trg Michel Barnier. »Oskrba z vodo je nujna storitev za državljane. Ta predlog nikakor ne postavlja pod vprašaj svobode lokalnih skupnosti, da organizirajo te storitve in javne oblasti nikakor ne bodo prisiljene v podeljevanje koncesij,« je zagotovil.

Prav nasprotno, direktiva zagotavlja minimalne standarde transparentnosti, če se javne oblasti vendarle odločijo določeno storitev prepustiti zasebnikom in v primerih, ko so to že storile, pravi komisar. »Kdo je lahko proti minimalni stopnji transparentnosti?« je Barnier še vprašal kritike.

Avstrijski premier Faymann sicer zagotavlja, da vodni viri v Avstriji ne bodo šli v zasebne roke. Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov, kar bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Vodja poslanske skupine socialdemokratov (SPÖ) v avstrijskem parlamentu Josef Cap je ob tem izpostavil primer Velike Britanije, kjer je okoli 60 odstotkov vodovodnega omrežja v zasebnih rokah. Rezultat so slaba voda, zarjavele cevi, »ena sama katastrofa«, je poudaril.

Da mora Avstrija rešiti svoje »belo zlato«, so danes poudarili tudi v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) in zahtevali nujno razpravo o tej temi na popoldanski seji parlamenta. Ogroženost je po njihovih navedbah velika. Opozarjajo namreč, da je velik del občin močno zadolžen in bi zato lahko izkoristile nova evropska pravila za hiter zaslužek. Izid bi lahko bil po njihovi oceni usoden, »kar kažejo tudi mednarodne izkušnje«.

Drugačen pogled na problematiko pa imajo v koalicijski ljudski stranki (ÖVP), v kateri Faymannu med drugim očitajo populizem in sejanje strahu. Tako namestnik avstrijskega kanclerja Michael Spindelegger kot tudi gospodarski minister Reinhold Mitterlehner sta poudarila, da ne gre za nikakršno privatizacijo vode.