Tiskane izdaje
Že dobro seznanjena z dejstvom, kako je težko posredovati v tem primeru, se je banka očitno želela ograditi, še preden je dobila uradno zahtevo za posredovanje, danes ocenjuje zagrebški časnik. »Čeprav sta zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec, soglašala glede posredovanja banke iz Basla, bosta morala znova iskati drug način za reševanje spora,« poudarja Jutarnji list.
Spominja, da je tudi prejšnji dogovor nekdanjih premierov Hrvaške in Slovenije, Jadranke Kosor in Boruta Pahorja, iz julija 2010, da bi vprašanje LB vrnili na mizo v Basel, živel kratko - manj kot štiri mesece.
Švicarska banka je na vprašanje takratnega hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukerja o posredovanju iz oktobra 2010 že naslednji mesec odgovorila, da ne more ponuditi nič novega v primerjavi z neuspešnimi pogajanji o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki so potekali med junijem 2001 in septembrom 2002.
Kot dodaja, je bila banka Bis edino pripravljena ponuditi možnost, da bi se guvernerji držav naslednic bivše Jugoslavije pogovarjali o tej temi med rednimi pogovori, ki potekajo vsaka dva meseca v njenih prostorih v Baslu.
Vprašanje je, ali bo nova skupna zahteva Hrvaške in Slovenije, da bi spor urejali v Baslu, spremenila mnenje Bis. Finančna strokovnjaka, France Arhar in Zdravko Rogić, sta na srečanju na Bledu prejšnji teden sicer napovedala, da sta se pripravljena o tem pogovarjati z vodilnimi ljudmi v Banki za mednarodne poravnave.
»Sicer pa je vse vprašljivo glede na to, da slovenski zunanji minister Karl Erjavec vztraja pri tem, da bi se pred pošiljanjem zahteve v Basel Hrvaška morala odpovedati pooblastilom, ki jih je v letih 1995 in 2001 dala Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb, da v njenem imenu tožijo LB,« poudarja časnik.
Glede na to, da se spor vleče že več kot 20 let, je morda najbolje upati, da sta Arhar in Rogić, kot sta tudi potrdila, le korak od dvostranske rešitev spora, po kateri bodo problemi s Baslom in spor glede pooblastil postali irelevantni, sklene časnik.
