V Bengaziju so udarili teroristi

Vse več indicev kaže, da veleposlanik ZDA v Libiji ni bil ubit v spontanem izbruhu nasilja zaradi spornega filma.

Objavljeno
28. september 2012 16.07
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Tripoli − Slabe tri tedne po smrtonosnem napadu na konzulat ZDA v Bengaziju je že jasno, da to ni bil, kakor so sprva razlagali v Beli hiši, spontani izbruh nasilja zaradi spornega protimuslimanskega filma, ampak skrbno načrtovana teroristična akcija, ki je sovpadla z obletnico napadov na WTC in Pentagon.

Letošnji enajsti september so v Libiji in Egiptu zaznamovali nasilni protesti, ki pa jim ni botrovala enajsta obletnica terorističnega napada na ZDA, ampak objava provokativnega predfilmčka Nedolžnost muslimanov, ki preroka Mohameda prikazuje na skrajno žaljiv način, na egiptovski televiziji. Že nekaj ur pozneje se je v središču Kaira zbrala ogorčena večtisočglava množica, iz Bengazija v sosednji Libiji pa so začela prihajati poročila o napadu na ameriški konzulat, v katerem so bili, kakor se je izkazalo dan pozneje, ubiti štirje ameriški državljani, med njimi tudi veleposlanik ZDA v tej državi Christopher Stevens.

Čeprav so mnogi že takrat opozarjali na možnost, da je bil incident v Bengaziju v resnici vnaprej načrtovana akcija skrajnežev, so v Washingtonu prve dni po napadu vztrajali pri nasprotnem, češ da so bili uslužbenci ameriškega zunanjega ministrstva ubiti med spontanimi protesti, ki so prerasli v oboroženo nasilje. Toda že teden dni pozneje so tudi v administraciji predsednika Baracka Obame začeli obračati ploščo, ko sta najprej vodja Nacionalnega protiterorističnega centra Matthew Olsen, nato pa še predstavnik Bele hiše Jay Carney incident označila za teroristični napad.

Tej oceni se je pridružila tudi državna sekretarka Hillary Clinton, ki je v sredo namignila, da bi lahko bil napad povezan s severnoafriško vejo teroristične mreže Ajmana al Zavahirija, Al Kaido v islamskem Magrebu. V Washingtonu sicer opozarjajo, da so tovrstne povezave zaenkrat le domneve, več pa da bo razkrila preiskava FBI.

Kaotična noč

Dosedanja dognanja sicer pritrjujejo domnevi, da je bil incident v Bengaziju skrbno načrtovan. Rekonstrukcija dogodkov tragične noči, ki so jo sestavili pri časniku New York Times, opisuje silovit večerni napad s strelnim orožjem in raketometi na konzulat, v katerem je bil ubit eden izmed uslužbencev. Američani so se bili prisiljeni umakniti v drug kompleks, oddaljen slab kilometer, veleposlanika Stevensa pa so šele nekaj ur pozneje v stavbi konzulata našli okoliški prebivalci in ga odpeljali v bolnišnico, žal prepozno; po ugotovitvah zdravnika je umrl zaradi zastrupitve z dimom. Okrog druge ure zjutraj so skrajneži napadli tudi drugi kompleks in ubili dva ameriška varnostnika, precej sreče pa je pripomoglo k temu, da ni bilo žrtev še več, saj je stavbo, kamor se je zatekla večina uslužbencev ameriške misije, zadelo več minometnih granat.

Da je bil napad res delo dobro organizirane skupine in ne naključno zbrane množice kaže tudi to, da je v njem po navedbah prič sodelovalo okoli sto dobro oboroženih mož. To sicer že od vsega začetka zatrjujejo tudi oblasti v Tripoliju, ki prst krivde usmerjajo v tuje skrajneže. Libijski predsednik Mohamed al Magariaf je v intervjuju za ameriško televizijo NBC ta teden odgovornost za napad pripisal »elementom Al Kaide, ki se skrivajo v Libiji«, na kar da namigujeta sofisticiranost napada in izbrani datum. Tudi če je to res, ne kaže kar vnaprej zavrniti morebitnega sodelovanja katere izmed številnih libijskih skrajnih milic, ki so vzniknile med uporom proti režimu Moamerja Gadafija, oblasti pa se jih zdaj na vse pretege trudijo spraviti pod svoj nadzor.

Prav na eno izmed teh milic, salafistično Ansar al Šaria, je najprej padel sum za napad, zdaj pa se v tem kontekstu čedalje glasneje omenja Al Kaida v islamskem Magrebu (AKIM), skupina, ki je nastala iz alžirske Salafistične skupine za pridiganje in boj in je že več let aktivna na severu Afrike. Zahodne obveščevalne službe v zadnjem času skrbi predvsem njeno utrjevanje na severu Malija, ki so ga po marčevskem vojaškem udaru v Bamaku zavzeli tuareški uporniki in islamski skrajneži, oziroma, kakor se je te dni izrazila ameriška državna sekretarka, da si je AKIM tam našla zatočišče, od koder izvaža svoje radikalne ideje in teroristično nasilje v sosednje države, tudi v Libijo.

Predvolilna tema

Tragedija v Bengaziju medtem postaja tudi del ameriške predvolilne bitke, saj se v taboru Obamovega republikanskega izzivalca Mitta Romneya sprašujejo, če niso v Beli hiši v prvih dneh po napadu nalašč odvračali pozornosti od pravih krivcev, da jim ne bi bilo treba priznati spodrsljaja v vojni proti terorizmu. Demokratski predsednik namreč svojo priljubljenost gradi tudi na lanski likvidaciji Osame bin Ladna in drugih udarcih teroristični mreži Al Kaida, morebitna odgovornost njenih privržencev za umor ameriškega veleposlanika, prvega po letu 1979, ko je bil v Afganistanu ugrabljen in ubit vodja ameriške diplomatske misije Adolph Dubs, pa bi mu prav gotovo odvzela del ugleda uspešnega borca proti terorizmu.