V Berlinu naredili (le) prvi korak

Dogovorili so se o embargu na uvoz orožja in nevmešavanju v konflikt, med tem sta glavna protagonista konferenco spremljala iz ločenih soban.

Objavljeno
19. januar 2020 21.20
Posodobljeno
19. januar 2020 21.21
Turčija in Rusija, glavni zunanji protagonistki v libijski državljanski vojni, sta se po besedah kanclerke Angele Merkel zavezali, da bojujočih se strani ne bosta več oskrbovali z orožjem in vojaki. FOTO: AFP
Frankfurt – Strani, ki so posredno ali neposredno vpletene v državljansko vojno v Libiji, so se danes v Berlinu dogovorile o ukrepih, ki naj bi v Libiji omogočili zagotoviti trajni mir. Med drugim tudi o spoštovanju embarga Združenih narodov na uvoz orožja in ukinitvi nadaljnje vojaške podpore stranema v konfliktu.

Turčija in Rusija, ki sta v minulih mesecih bili glavni zunanji protagonistki v libijski državljanski vojni, sta se, kot je po koncu konference dejala kanclerka Angela Merkel, zavezali, da bojujoči se strani ne bosta več oskrbovali z orožjem in vojaki. A to ne pomeni, da bosta zmanjšali svojo navzočnost v državi. O časovnici umika tujih sil v državi se po kanclerkinih besedah niso pogovarjali.
 

Glavna protagonista se nista srečala


Angela Merkel je konferenco ocenila za konstruktivno, a hkrati poudarila, da si ne dela iluzij. »Pred nami je težka pot. Emocije v Libiji so kontroverzne. Situacija v državi vzbuja skrb,« je dejala. Glede na sprejet dokument jih zdaj čaka oblikovanje štirih komitejev, ki bodo skrbeli za izvajanje dogovorjenega na različnih področjih, od vojaškega do gospodarskega, socialnega in političnega.

»Danes smo si zagotovili ključ, s katerim lahko rešimo konflikt v Libiji,« je poudaril nemški zunanji minister Heiko Maas. Napovedal je, da bodo komiteje ustanovili na začetku februarja in da je v nekaj tednih pričakovati srečanje obeh glavnih protagonistov v Libiji, generala Halife Haftarja in predsednika vlade narodne enotnosti, ki so ga priznali Združeni narodi, Fajeza al Saradža.

image
Angela Merkel je včerajšnjo konferenco ocenila za konstruktivno, a hkrati poudarila, da si ne dela iluzij. FOTO:Reuters


Čeprav sta bila v Berlinu, se nista sestala, prav tako nista bila navzoča na pogajanjih. Kanclerka in minister Mass sta se z obema ločeno srečala, nato sta omenjena konferenco o Libiji »spremljala« iz ločenih soban, v katerih so ju o poteku pogajanja sproti obveščali, je pojasnila Angela Merkel.

Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da ne more dovolj poudariti, da ni vojaške rešitve za libijski konflikt. »Vse smo pozvali, naj ne počnejo ničesar, kar bi poslabšalo razmere v državi. Politični proces je nujen,« je dejal Guterres. Prav to, namreč enoten glas udeležencev konference, naj bi sprtima stranema v Libiji sporočalo, da je edina pot politična in da z nadaljnjimi boji ne bodo dosegli miru. Kmalu naj bi sledila nova srečanja, na katerih bodo uveljavili sklenjeno.
 

Nadzor premirja v okviru ZN


O nadzoru premirja, ki naj bi potekal pod okriljem ZN, se niso dogovorili. Kanclerka je pojasnila, da morajo najprej doseči trajno premirje. Od tega bodo odvisni tudi nadzor proizvodnje in prihodki od prodaje nafte. Guterres je opozoril, da jih je blokada izvoza nafte in proizvodnje na eni od vrtin zelo vznemirila. Sile generala Haftarja so v petek blokirale več pristanišč, od koder Libija izvaža nafto.

image
Britanski premier Boris Johnson se je ob robu konferencesrečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga pozval, naj Rusija ustavi destabilizirajoče dejavnosti. FOTO: Aleksey Nikolskyi/AFP


»Naš cilj je vzpostaviti razmere, v katerih lahko nadzorujemo proizvodnjo nafte in izvoz. Resničnega premirja še nismo vzpostaviti. Ko ga bomo, bomo tudi njegov nadzor in potem nadzor nad naftno industrijo. EU ima pri tem pomembno diplomatsko vlogo. Tudi pozneje, pri obnovi Libije, bo lahko igrala pomembno vlogo,« je povedal.