V BiH se je začel neizprosen boj za oblast

Sarajevo – V Bosni in Hercegovini se je začel neizprosen boj za oblast. Leto dni pred splošnimi volitvami je predsednik Zveze za boljšo prihodnost (SBB), medijski magnat in varnostni minister v ministrskem svetu BiH Fahrudin Radončić najprej v medijih, nato pa še na seji predstavniškega doma parlamenta BiH obtožil Bakirja Izetbegovića, da je naročil več nerešenih političnih umorov med vojno in po njej, sodeloval z bošnjaško državno mafijo in uporabljal skrivne sklade Stranke demokratične akcije.

Sarajevski časopis Dnevni avaz, katerega lastnica je Radončićeva družina, že dolgo napada in obtožuje Izetbegovića, med drugim tudi zaradi njegovih povezav s Turčijo. Izetbegović je domnevno izkoristil neko turško posojilo, vredno 100 milijonov mark in namenjeno vrnitvi begunskih družin, ter ga razdelil podpornikom. V časopisu so trdili, da je Turčija zaradi tega zaustavila črpanje posojila, vendar je turško veleposlaništvo v Sarajevu novico zanikalo. Avaz je objavil, da je predsednik stranke SBB razkril delovanje bošnjaške mafije in ­Bakirja Izetbegovića.

Čas je, da na najvišji državni ravni spregovorimo o tabu temi – političnih umorih v BiH, je Radončić povedal poslancem. Gre za več umorov, med drugim za medvojni poskus atentata na tedanjega poveljnika generalštaba vojske Republike BiH Seferja Halilovića, ko so umrli njegovi najbližji družinski člani. Nato je omenil umora namestnika notranjega ministra Joza Leutarja in pomembnega obveščevalca v tajni policijski službi Nedžada Ugljanina, ki so ga menda ubili, ker je razkril delovanje taborišča Pogorelica za usposabljanje diverzantov. To je bilo namreč teroristično taborišče, ki so ga po neuspešnih pogajanjih predstavnikov mednarodne skupnosti z Alijo Izetbegovićem februarja 1996 razpustili z odločnim vojaškim posegom Iforja.

Radončić je podkrepil svoje obtožbe predvsem s podatki, objavljenimi v medijih. V parlamentu je prebral dele intervjuja, ki ga je imel za zagrebški Večernji list, in povedal, da so ga novinarji spraševali o bošnjaški mafiji, on pa jim je odgovoril, da so to tisti, ki so ubili Joza Leutarja in Nedžada Ugljanina. To je bošnjaška državna mafija, ki je ubila tudi družino Halilović; to je mafija, ki je odgovorna še za približno deset drugih političnih umorov, je povedal Radončić.

Volilne zamere

Na televiziji OBN so objavili posnetek Izetbegovićevega govora med ramazanom, ko je povedal, da je Turčija oziroma premier Recep Tayyip Erdoğan namenil 800.000 mark za 20.000 paketov, ki jih je SDA delila po BiH. Izetbegović je torej, je povedal Radončić, hotel poskrbeti za ljudi, jim pokazati, da misli nanje, in jim dati vedeti, s kom sodelujejo in na koga se lahko zanesejo – na SDA. Radončić se je nato vprašal, ali je to morda skrivni sklad in ali je bil prijavljen osrednji volilni komisiji.

Radončić ni prizanesel niti Izet­begovićevim staršem in opozoril, da so pred kratkim objavili videoposnetek o zbiranju pomoči med napadom na BiH, ne da bi za to vedele uradne ustanove, na katerem se jasno vidi, da Bakirjeva mama Halida Izetbegović zbira zlato in denar v Turčiji. Ali je zbran denar prišel v BiH? Je kdo vodil evidenco v proračunu BiH o tem, kako so omenjeno zlato prodajali, ga namenili za državljane BiH in ali so ti od tega sploh imeli kakšne koristi, se je spraševal Radončić.

Izetbegović in Radončić že več let ne trpita drug drugega, sprla sta se zlasti po zadnjih splošnih volitvah, ko sta kandidirala za položaj bošnjaškega člana predsedstva BiH. V izjemno izenačeni tekmi je Izetbegović nazadnje premagal Radončića za 20.000 glasov, Radončić pa je trdil, da je bilo med volitvami več nepravilnosti, saj so mu razveljavili 75.000 glasov, ker so volivci dopisovali svoje mnenje na volilne listke.

Tudi v Republiki Srbski ni miru

Nič bolj umirjeno ni v srbski entiteti, kjer se sedanja oblast z Miloradom Dodikom na čelu in opozicija vsak dan prepirata v medijih. Predsednik stranke SNSD je na lanskih lokalnih volitvah doživel hud poraz, zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer v entiteti pa je bil prisiljen preurediti izvršno oblast in za novo premierko imenovati Željko Cvijanović. Razmere se po imenovanju prve ženske na položaj premierke v zgodovini BiH niso spremenile, ampak so se, nasprotno, poslabšale. Število upokojencev je prvič preseglo število zaposlenih, brezposelnih je čedalje več. V Banjaluki je slišati govorice, da lahko pričakujemo novo preureditev vlade Republike Srbske (RS), opozicija in ekonomski analitiki pa trdijo, da lahko Dodik do oktobrskih volitev prihodnje leto še petkrat zamenja ljudi v vladi in tako poskuša preslepiti volivce, vendar je jasno, da je glavni povzročitelj težav on, saj upravlja vse zadeve v RS.

Poznavalci razmer v Republiki Srbski menijo, da bi na predvolilni boj za oblast med stranko SNSD in opozicijo s stranko SDS na čelu lahko odločilno vplival slavnostni sprejem, ki ga je na Palah organizirala SDS ob vrnitvi haaškega obsojenca Momčila Krajišnika, drugega najpomembnejšega človeka za Radovanom Karadžićem med vojno. Krajišnik je prestal dve tretjini dosojene zaporne kazni. Predsednik stranke SDS Mladen Bosić ga je odkrito povabil, naj se vrne v stranko.

Če se bo Krajišnik res vrnil v politiko – volilni zakon BiH mu tega ne prepoveduje, kar velja za vse obsojence, ki so prestali kazen za vojne zločine –, se Dodiku ne obeta nič dobrega, zlasti ker ga uradni Beograd ne podpira več, pa tudi medsebojni odnosi v njegovi stranki niso najboljši.