Tiskane izdaje
Če bodo najvišji državniki na zadnjem letošnjem vrhu Unije (9. decembra) prisluhnili priporočilom evropske komisije, utegnejo širitvene perspektive držav Zahodnega Balkana dobiti najmočnejšo politično spodbudo doslej.
Hrvaška bo, najverjetneje 20. decembra v Varšavi, podpisala pristopno pogodbo, po kateri bi julija 2013 lahko postala 28. članica skupnosti, če bodo dotlej končani ratifikacijski postopki. Pomemben napredek pričakujejo tudi v Črni gori, saj je komisija predlagala začetek širitvenih pogajanj z najmanjšo kandidatko iz regije, a tudi v Srbiji, ki bi ji na vrhu podelili status kandidatke za sprejem v Unijo, vendar brez datuma začetka integracijskega procesa.
Po oceni komisarja za širitev Štefana Füleja bo Hrvaška ob vstopu v Unijo pripravljena na pravice in obveznosti članstva, čeprav so »nujni še dodatni napori, predvsem za dokončanje prestrukturiranja ladjedelnic, krepitev upravnih zmogljivosti za uveljavljanje skupne zakonodaje in standardov ter izboljšanje sposobnosti za črpanje sredstev iz skladov EU«. Predvsem pa bodo v Berlaymontu budno spremljali nadaljnji napredek pristopnice, tudi uresničevanje danih obljub, kar omogoča posebni mehanizem nadzora, ki bo v veljavi do vstopa naše južne sosede v EU. Füle se nadeja, da bo evropski parlament, predvidoma na plenarnem zasedanju 1. decembra v Bruslju, izglasoval pritrdilno mnenje k pogajanjem s Hrvaško, kar bi omogočilo podpis pristopne pogodbe.
Srbija izpolnjuje pogoje za uvrstitev med kandidatke, še več, najpomembnejša država v regiji bo tudi nared za začetek pristopnih pogajanj, »takoj ko doseže napredek pri normalizaciji odnosov s Kosovom«, kar je širitveni komisar označil kot »edino prioriteto«, saj odraža željo Bruslja po nadaljevanju dialoga med Beogradom in Prištino, ki ga je pretrgala napetost na srbsko-kosovski meji. Štefan Füle ne pričakuje, da bi sprti sosedi že na začetku pristopnega procesa odpravili medsebojna nesoglasja, prav tako se mu ne zdi umestno, da bi »ta občutljivi problem odložili do zadnjega trenutka pristopnih pogajanj«. Kljub obetavnemu tonu bo priporočilo Berlaymonta razočaralo vlado v Beogradu, ki že ob vložitvi prošnje za sprejem (decembra 2009), še bolj pa po izročitvi poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića in Gorana Hadžića haaškemu sodišču ni skrivala želje, da na zadnjem letošnjem zasedanju evropskega sveta iztrži datum začetka širitvenega maratona. Kosovo, ki ga še vedno ni priznalo pet članic Unije, lahko proti koncu leta računa na začetek vizumskega dialoga z evropsko komisijo.
Zadovoljstvo s Črno goro
Najbolj zadovoljna je lahko Črna gora, ki je po oceni komisije izpolnila vseh sedem pogojev, zapisanih v lanskem poročilu o napredku na poti v Unijo, zato je pripravljena na pristopna pogajanja, čeprav na sedežu evrokracije iz previdnosti pristavljajo, da bodo v Podgorici morali sprejeti - in uveljaviti - ustrezno zakonodajo na nekaterih ključnih področjih, kot so socialna politika in zaposlovanje, okolje, konkurenca, finančni nadzor, prost pretok blaga, varstvo intelektualne lastnine, kmetijstvo, varnost hrane, ribištvo ter pravica, svoboda in varnost.
Prav ta obsežni seznam nalog, ki še čakajo črnogorsko vlado, pa hkrati napoveduje, da širitveni proces nikakor ne bo preprost, prav nasprotno, že pogajanja s Hrvaško, ki so trajala skoraj šest let, so pokazala, da je Unija še vedno zahtevna partnerka. Na temelju izkušenj s Hrvaško je širitveni komisar napovedal tudi novost; odslej bodo že na začetku pristopnega dialoga odprli poglavji o pravosodju in temeljnih pravicah ter o pravu, svobodi in varnosti, zaprli pa ju bodo tik pred koncem maratona. Črna gora bo prva izkusila to spremembo v taktiki širitvenih pogajanj.
Na datum začetka pogajanj pa še vedno čaka Makedonija, ki je postala kandidatka že decembra 2005, vendar ji napredek v integracijskem procesu onemogoča spor z Grčijo o imenu. »Ne bi smeli izgubiti še enega leta,« je v zunanjepolitičnem odboru evropskega parlamenta izjavil Štefan Füle. Pristavil je, da »rešitev že dolgo zamuja«, vendar komisija ne more kaj prida storiti, kajti za že predlagani start širitvenega dialoga je potrebno soglasje vseh članic. Zastoj zaradi imena je »zmanjšal motivacijo« vlade v Skopju za nadaljevanje nujnih reform, zato je bilo lani doseženega kaj malo napredka. »Zato ni samoumevno, da bo komisija prihodnje leto še ohranila priporočilo za začetek pogajanj, tudi če bi rešili spor o imenu,« je opozoril Füle, ki je to neugodno sporočilo posredoval makedonskemu vodstvu že na začetku septembra, ko je obiskal Skopje.
Turčija v slabem položaju
Še slabše kaže Turčiji, kajti pristopna pogajanja, na katerih so doslej odprli komaj 13 (od 35) poglavij pravnega reda, začasno pa so zaprli le eno, »se niso premaknila že več kot leto dni«, je priznal Štefan Füle. Unija je nekaj poglavij celo zamrznila, ker Ankara vztrajno prepoveduje pristajanje ciprskih ladij in letal na svojem ozemlju, kar pomeni kršitev sporazuma o carinski uniji z Unijo, v prihodnjem letu pa se utegnejo odnosi med Turčijo in grškim delom razdeljenega otoka, ki je članica EU, še poslabšati. V drugi polovici 2012 bo Nikozija za šest mesecev prevzela predsedovanje skupnosti, iz Ankare pa so zagrozili, da bodo tedaj zamrznili odnose z Unijo. Tudi dialog z Islandijo napreduje počasneje, kakor so predvidevali, saj so za zdaj začeli obravnavati štiri poglavja, eno je začasno zaprto, glavni problem pa je razcepljenost otoškega prebivalstva glede članstva v Uniji. Najdlje od bruseljskih vrat sta Albanija, ki mora še izpolniti ducat zahtev komisije, preden stopi v naslednjo fazo integracije, in BiH, ki ji je neuspešno barantanje za sestavo vlade preprečilo napredek, kajti pristopni proces, poudarjajo v Bruslju, zahteva delovanje političnih institucij na vseh ravneh.
