Tiskane izdaje
Države članice EU še zmeraj ne vedo, koliko denarja bodo od leta 2007 plačale v evropski proračun in koliko ga bodo iz njega dobile. Za nove članice, torej tudi za Slovenijo, je ključno, da to izvedo do konca letošnjega leta. Evropska komisija namreč potrebuje vsaj leto dni, da lahko pripravi programe za črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov, čas se izteka tudi za znanstvene programe. Če bodo članice iz teh skladov lahko začele črpati z dveletno zamudo, ga ne bodo mogle porabiti, ker jim bo zmanjkalo časa. Manj denarja kot bodo lahko počrpale iz kohezijskih skladov, višji račun za širitev EU bodo morale plačati.
Slovenija pa ima še dodaten problem. Če se bodo pogajanja o novi finančni perspektivi, ki bo podlaga za pripravo evropskih proračunov od leta 2007 do 2013, preveč zavlekla, se utegne zgoditi, da bo presegla mejo 75 odstotkov bruto domačega proizvoda na prebivalca EU. V tem primeru bi postala prebogata za črpanje dobršnega dela denarja iz kohezijskih skladov in bi iz evropskega proračuna lahko dobila precej manj, kot lahko računa na podlagi dosedanjih predlogov. Zaključek pogajanj o finančni perspektivi bi bil za Slovenijo manj pomemben kot je zdaj, če bi leta 2007 že bila razdeljena na dve statistični regiji. V tem primeru do kohezijskega denarja ne bi bila upravičena le bogatejša regija. Toda evropska komisija se je še pred začetkom pogajanj o novih statističnih regijah odločila, da bo te mogoče uveljaviti najprej leta 2008.
Vendar Slovenija decembra pri pogajanjih o novi finančni perspektivi ne bo v ospredju. Ključni vprašanji bosta enako kot junija, ko so se pogajali o luksemburškem predlogu, britanski ček in francoska plačila za kmetijstvo. Kje bodo Britanci iskali kompromis in koliko se bodo oddaljili od luksemburškega predloga, bo mogoče reči šele, ko bodo na mizi številke. Nove članice bodo takrat lahko izračunale, kolikšen del stroškov za vstop v EU bodo morale plačati same.
