V Dubrovniku brez povabila v Nato

Zagreb/Dubrovnik - Ameriški podpredsednik Dick Cheney, ki je danes prispel na večdnevni obisk na Hrvaško, se je v Dubrovniku srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnji širitvi zveze Nato in boju proti terorizmu. "Govorila sva o odnosih med Hrvaško in ZDA, o stanju v regiji ter o reformah, ki jih je Hrvaška izvedla ali jih izvaja na poti v Evropsko unijo in zvezo Nato," je novinarjem pojasnil Mesič.

Hrvaški predsednik je po lastnih navedbah seznanil Cheneyja z željo svoje države, da države Jugovzhodne Evrope čim prej dobijo priložnost za vstop v EU. Ob tem je poudaril, da bo Hrvaška kot vodilna v regiji prispevala k temu in prva izpolnila kriterije in standarde za vključitev v EU in Nato.

Mesič je ameriškemu gostu tudi predstavil prizadevanja Hrvaške v okviru boja proti mednarodnemu terorizmu, pri čemer je izpostavil predvsem sodelovanje hrvaške vojske v mirovni misiji v Afganistanu (ISAF). Cheney je pozdravil napovedano povečanje hrvaškega kontingenta v tej misiji s 50 na 150 vojakov.

Na vprašanje, kdaj bi se Hrvaška lahko pridružila Natu, je hrvaški predsednik pojasnil, da "nista govorila o datumih", naj bi pa Cheneyju povedal, da si je Hrvaška ta cilj zastavila za leto 2008.

Ocenil je še, da se bo podpora hrvaške javnosti članstvu v EU in Natu sčasoma povečala. "Nato ni le vojaško zavezništvo, temveč je organizacija, ki ščiti in promovira določene civilizacijske vrednote. Hrvaška pripada evropskemu civilizacijskemu krogu in jasno je, da je naše mesto v zvezi Nato," je še zatrdil Mesič.

Cheney se je po sestanku z Mesičem odpravil na ogled Dubrovnika, kjer v času njegovega obiska vladajo strogi varnostni ukrepi, zvečer pa ima predvideno srečanje s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem. S slednjim se bo znova sestal v nedeljo, ko se bo z njim in s premieroma Makedonije in Albanije Vladom Bučkovskim in Salijem Berisho pogovarjal o morebitnem članstvu Hrvaške, Makedonije in Albanije v Natu, kar je tudi glavni namen njegovega obiska na Hrvaškem.

Obisk na Hrvaškem, ki se bo končal v ponedeljek, je zadnja etapa v turneji podpredsednika ZDA, ki ga je povedla še v Litvo in Kazahstan.

Cheney prihaja, a brez povabila v Nato

Hrvaška si tudi po današnjem dnevu, ko bo na dubrovniškem letališču pristal Air Force Two z ameriškim podpredsednikom Dickom Cheneyjem, ne bo mogla veliko obetati glede vstopa v Nato. Zagreb namreč pričakuje pomembni obisk trezno in brez evforije, saj povabila v Nato pred naslednjim vrhom leta 2008 najbrž ne bo. Bo pa obisk drugega moža ZDA priložnost za nadaljnjo otoplitev odnosov med državama, ki so bili v zadnjih letih vse prej kot prisrčni.

Razlogov, da povabila, vsaj za Hrvaško, ne bo prej, je uradno več. Glavna ovira je bila odpravljena konec lanskega leta z aretacijo upokojenega generala Anteja Gotovina. Čeprav bo podpredsednik ZDA prinesel uradnemu Zagrebu kup spodbud in pohval, se "odprtim vprašanjem" ne bo mogoče izogniti. Vsaj za hrvaško politiko je največja ovira izjemno nizka podpora vstopu države v Nato; po zadnjih raziskavah ga podpira le 26 odstotkov prebivalcev. Glavni pomisleki državljanov segajo od možnosti gradnje oporišč na Jadranu in sodelovanja vojske v ameriških operacijah (Irak) do stroškov in večje ogroženosti zaradi terorizma.

Analitiki ugotavljajo, da je za nizko podporo kriva slaba promocija prednosti vstopa v zavezništvo – kampanjo, ki je še vedno ni, že od decembra napovedujeta zunanje in obrambno ministrstvo –, pri tem v državi skoraj ni več sile, ki bi bila izrecno proti vstopu v Nato. Med državama so tudi druge ovire, denimo napotitev vojske v Irak. Hrvaška vlada je tej potezi na tihem naklonjena; glavna ovira je vrhovni poveljnik in predsednik države Stjepan Mesić, ki je večkrat izjavil, da ukaza ne bo podpisal, razen če bo operacijo prevzela OZN.

Poostreni varnostni ukrepi v Dubrovniku

Prebivalci Dubrovnika, ki so sicer vajeni obiskov znanih oseb, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina nezadovoljni zaradi obsega in temeljitosti varnostnih ukrepov, ki spremljajo prihod Cheneyja. Med drugim opozarjajo, da bi ti ukrepi lahko imeli slab vpliv na turizem.

V okviru varnostnih ukrepov so med drugim zaprli 25 kilometrov dolgo cesto z letališča Čilipi do hotela Palace v središču mesta, kjer bo ameriški gost bival. Na vsakih 100 metrov ob tej cesti so nameščeni policisti, umaknili so vsa parkirana vozila, poštne nabiralnike in smetnjake, zaprli kanalizacijske jaške, prebivalce pa so pozvali, da ne smejo odpirati oken, ki gledajo na cesto.