Tiskane izdaje
Dubrovnik – Dubrovnik tudi letos gosti srečanje evropskih diplomatov. Pripravlja ga vrh hrvaške diplomacije, tokratnega, sicer tradicionalnega srečanja Croatia Forum, ki se je včeraj začelo v Dubrovniku, končalo pa se bo jutri, se udeležuje desetina zunanjih ministrov članic EU in regije, osrednja tema pogovorov pa je približevanje držav Zahodnega Balkana EU. Slovenijo zastopa slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk.
Osrednja tema današnjega pogovora bodo »podobnosti in različnosti« držav nekdanje Jugoslavije, ki »mirno ali nemirno«, kakorkoli si pač kdo razlaga, čakajo na vstop v evropsko družino. Tega si želijo vse, od Makedonije in Srbije do Kosova in Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Želijo si vstopnice v enega od vagonov za evropski vlak, ki se vse bolj oddaljuje. Nobena skrivnost ni, da bo tudi tokratno srečanje v Dubrovniku pokazalo, da je cilj vseh omenjenih držav enak, vendar pa je pot za dosego cilja precej drugačna. Navsezadnje se vsaka med njimi sooča z različnimi političnimi in institucionalnimi izzivi, katerih skupni imenovalec je le želja, imenovana EU.
Dubrovniško srečanje je že vrsto let namenjeno temam, povezanim z Jugovzhodno Evropo. Tako je pred dvema letoma pogovor osredotočen na težave z »gradnjo države v okviru EU«. In roko na srce, razen Slovenije in Hrvaške, nekdanje članice skupne federacije, ki si želijo v EU, še kar gradijo svoje države, težave pri tem pa se zelo povečujejo.
Zagotovo pa bo Dubrovnik v večjem središču pozornosti v začetku prihodnjega tedna, ko bo gostil srečanje sestanka Brdo-Brioni, ki sta ga zasnovala slovenski in hrvaški predsednik Borut Pahor in Ivo Josipović, prvi neuradni sestanek pa je simbolično potekal na dan vstopa Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013 na Brdu.
Brdo-Brioni
Osrednja nit srečanja – lani se ga je na Brdu pri Kranju udeležil francoski predsednik Francois
Hollande in s tem, kot sta prepričana slovenski in hrvaški predsednik, zagotovil »močno podporo Francije pri nadaljnjem vzpostavljanju trdnosti območja Jugovzhodne Evrope« – bo tudi letos obravnava vprašanj, povezanih z nadaljnjo dinamiko širjenja EU, različnimi načini reševanja odprtih vprašanj in krepitev medobmočnega sodelovanja. Srečanju bo s svojo navzočnostjo zagotovo dala poseben pomen nemška kanclerka Angela Merkel. Njena prisotnost naj bi dokazovala, da je območje jugovzhodne Evrope v »samem središču nemške in evropske politike in da je nadaljevanje politike širitve zelo visoko na seznamu evropskih prednostnih nalog«, kot temu pravijo v hrvaškem in slovenskem predsedniškem protokolu. Obisk nemške kanclerke je v Dubrovniku predviden za torek, 15. julija.
Častni doktorat zagrebške Univerze za Merklovo?
Rektor zagrebške Univerze Aleksa Bjeliš je te dni predlagal, da bi nemški kanclerki Angeli Merkel podelili častni doktorat zagrebške univerze. Senat univerze je predlog podprl in se strinjal z utemeljitvijo, da gre za »pomembno osebnost, ki ima pomembno vlogo v političnem življenju Evrope in sveta in ki je pomembno pripomogla k podpori za vstop Hrvaške v evropsko družino«. Odločitev o dodelitvi častnega doktorata nemški kanclerki bo znana sredi letošnjega septembra. Zanimivo je, da je pobudo za dodelitev častnega doktorata kanclerki dala pred dvema letoma že nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, vendar zagrebška fakulteta za politične vede ni želela biti predlagateljica te pobude.
