Tiskane izdaje
Kairo - Varnostne sile v Egiptu so ob prvi obletnici strmoglavljenja Mohameda Mursija, prvega demokratično izvoljenega egiptovskega predsednika, v polni pripravljenosti pred množičnimi protesti. Ob napovedi včerajšnjega »dneva jeze« so zaprli vse glavne trge v Kairu, protestnike, ki so se kljub svarilom podali na ulice, so brez oklevanja razgnali.
V spopadih s policijo je za posledicami strelne rane včeraj umrl en protestnik. Noč je bila usodna tudi za policista, ki so ga ustrelili, potem ko je nadzorno točko v Kairu zajel ogenj, trije njegovi kolegi so utrpeli opekline. Po podatkih notranjega ministrstva je bilo v spopadih po državi ranjenih skupaj najmanj 24 ljudi. V statistiko ni vključenih devet žrtev eksplozije, ki je pozno ponoči odjeknila na vlaku v Aleksandriji. Bomba, skrita v kovček, ni terjala smrtnih žrtev.
Egiptovska policija je proteste poskušala zatreti že v kal; pred včerajšnjo obletnico so aretirali 23 aktivistov, več kot 200 protestnikov, ki so demonstrirali nezakonito, so aretirali včeraj. Oblast pod vodstvom nekdanjega poveljnika egiptovske vojske Abdela Fataha al Sisija, ki je 3. julija 2013 z oblasti pahnil Mursija in s tem napovedal neusmiljen pregon pripadnikov Muslimanskih bratov, gibanja, ki so ga nekaj mesecev pozneje znova razglasili za teroristično organizacijo in ga prepovedali, je v zadnjem letu dni prijela 15.000 privržencev gibanja. Sodišča so na množičnih sojenjih na smrt obsodila več deset ljudi, med njimi tudi vrhovnega duhovnega voditelja gibanja Mohameda Badieja.
Mednarodne človekoljubne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, opozarjajo na vse večje število kršitev človekovih pravic v Egiptu. »Naraščanje števila arbitrarnih aretacij, pridržanj in pričevanj o grozljivem mučenju in smrti med policijskim pridržanjem kažejo na izrazito poslabšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu v zadnjem letu dni, od odstavitve predsednika Mohameda Mursija,« so zapisali na Amnesty International.
Mohamed Mursi se je moral od položaja predsednika države posloviti leto dni po izvolitvi na prvih demokratičnih volitvah, ki so jih na trgu Tahrir med arabsko pomladjo v Egiptu, uperjeno zoper Hosnija Mubaraka, izborili protestniki. Mursijeva vlada je z nepriljubljenimi ukrepi, tudi bliskovitim sprejetjem nove ustave, počasi spodkopala svojo oblast in na ulice so se znova zgrnili protestniki. Po več dneh je pozive po odstopu Mursija »uslišala« vojska s Sisijem na čelu. Privrženci Muslimanskih bratov vojaškega udara niso sprejeli tiho, njihove proteste so egiptovske varnostne sile krvavo zatrle. Od padca Mursijeve vlade je bilo v državi ubitih vsaj 1400 njegovih privržencev. Manj kot leto dni od padca prejšnje vlade je na predsedniških volitvah zmagal al Sisi.
