V Estoniji se zmaga obeta vladni koaliciji

Tallinn - Vladna desnosredinska Stranka reform premiera Andrusa Ansipa je po prvih delnih uradnih izidih današnjih parlamentarnih volitev v Estoniji dobila največ glasov. Po prešteti petini glasov je dobila 27,2 odstotka glasov, njena koalicijska partnerka Sredinska stranka pa 21,2 odstotka. Če bodo končni izidi enaki tem, ki so jih objavili kmalu po zaprtju volišč, se bo prvič zgodilo, da bo vladna koalicija ostala na oblasti tudi po volitvah.

Takšen izid so sicer napovedovale že javnomnenjske raziskave. Po podatkih, ki vključujejo tudi izide glasovanja po svetovnem spletu, ki so ga opravili minuli teden, pa je glavna opozicijska desnosredinska stranka, unija IRL, dobila 20,9 odstotka glasov, je sporočila volilna komisija.

Po ocenah poznavalcev je sedaj glavno vprašanje, kdo bo novi premier, ali sedanji Ansip ali vodja Sredinske stranke, minister za gospodarstvo Edgar Savisaar. Vprašanje je tudi, s kom bosta glavni stranki oblikovali vlado. Sedaj je v vladi majhna levosredinska Ljudska zveza.

Estonija prva omogočila glasovanje preko spleta

Estonija je sicer kot prva država na svetu volivcem omogočila glasovanje preko svetovnega spleta. Na predčasnih volitvah, ki so potekale med 26. in 28. februarjem, je glasovalo že 19 odstotkov volivcev, med njimi dobrih 30.000 preko spleta. Po podatkih volilne komisije pa je v nedeljo do 14. ure po lokalnem času glasovalo 50,6 odstotka od približno 940.000 volilnih upravičencev.

On-line glasovanje so lahko opravili s pomočjo osebne elektronske izkaznice, ki jo imajo praktično vsi državljani. V državi, ki je tehnološko izjemno napredna, namreč skoraj 82 odstotkov prebivalcev redno uporablja svetovni splet. Sicer pa so Estonci elektronsko glasovanje že imeli, in sicer na lokalnih volitvah leta 2005, ko je tako volilo dva odstotka volivcev.

Spor z Rusijo še traja

V Estoniji, najrazvitejši med baltskimi državami, ki so se leta 1991 osamosvojile od Sovjetske zveze ter leta 2004 vstopile v Evropsko unijo in zvezo Nato, so bile to pete parlamentarne volitve in prve po vstopu v obe povezavi. Za 101 mesto v parlamentu se je potegovalo 975 kandidatov. Estonija je imela doslej 12 vlad, a nobeni od njih ni uspelo končati mandata.

Dinamično estonsko gospodarstvo je v letu 2006 beležilo 11,5-odstotno rast in 5,9-odstotno brezposelnost, ki je bila najnižja v zadnjih 14 letih. A razmeroma visoka stopnja inflacije (4,4 odstotka) Estoniji onemogoča vstop v evroobmočje pred letom 2010.

V danes stabilni Estoniji je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope najmanj korupcije. Skoraj idilično sliko pa kvarijo težave okoli 300.000 pripadnikov ruske manjšine pri pridobitvi državljanstva. Zanj morajo opraviti izpit iz estonske ustave in znanja jezika, pri čemer pa po pisanju tujih tiskovnih agencij veljajo zelo stroga merila. Rusko manjšino sta tako na volitvah zastopali le dve stranki izmed enajstih.

Drugo jabolko spora z Rusijo pa predstavlja zakon, ki bi omogočil odstranitev spomenika sovjetskim vojakom v središču Tallinna. Tega je estonski parlament z minimalno večino sprejel 15. februarja letos, a ga je predsednik države Toomas Hendrik Ilves zavrnil, ker naj bi bil neskladen z več členi ustave. Nasprotovanje odstranitvi spomenika so izrazili tudi predstavniki Rusije.