Tiskane izdaje
Dunaj – O dogodkih na Japonskem smo se pogovarjali z dolgoletnim vodjem Atomskega instituta dunajske Tehnične univerze zaslužnim profesorjem Helmutom Rauchom.
Profesor Rauch, javnost po vsem svetu je zelo vznemirjena. Kaj se po vašem mnenju dogaja na Japonskem? Kako nevarno je dogajanje v jedrskih reaktorjih Fukušima?
Položaj na Japonskem je zagotovo resen in resnično se zdi, da se na nekaterih mestih sredica že tali, zato je treba domnevati, da bo tudi v ozračju zaznana povečana radioaktivnost. Hkrati pa je treba povedati, da bo ta v vsakem primeru precej nižja od tiste, kakršna se je zgodila v Černobilu. Tam je bila jedrska eksplozija, v tem primeru pa gre za kemično reakcijo, ki ne ustvarja tako visokih temperatur in tudi radioaktivnost se ne širi tako visoko v ozračje. To pomeni, da se bo radioaktivnost spustila na tla v ožjih krogih in bo zato celotna ogroženost manjša. Verjamem, da je scenarij resen, še vedno pa upamo in tako upa tudi japonska oblast, da varnostni položaj lahko obdržijo pod nadzorom.
Na Japonskem ljudem kljub temu že svetujejo, kako naj se čim bolj zavarujejo. Kaj pa v Evropi, bi moralo tudi Evropejce zaradi tega že skrbeti za svoje zdravje?
V Evropi ne pričakujemo posebnih nevarnosti; nepredstavljivo je, da bi tudi v Evropi čutili resne posledice. Seveda bomo izmerili nekoliko višjo radioaktivnost, a še v širokem območju znosnosti, ni se nam treba vdati paniki. In celo v Tokiu, ki je od mesta nesreče oddaljen dvesto, tristo kilometrov, bodo po izkušnjah namerili precej višjo radioaktivnost, a ta ne bo ogrožala življenj. Celo dvesto, tristo kilometrov od Černobila posledice niso bile več tako resne za zdravje ljudi.
A tudi v Evropi imamo jedrske elektrarne na potresnih območjih. Ali se lahko kaj takega zgodi tudi v Evropi? Kaj to pomeni za jedrsko energijo?
Mislim, da se v takšnih razsežnostih, kakršne lahko opazujemo na Japonskem, to zagotovo ne bo ponovilo, saj je tam velik del razdejanja povzročil cunami, ki se je sprožil po potresu, tega seveda tukaj ne bi bilo. Zelo pomembno je, da poskušamo tudi v primerih takšnih nesreč ohraniti preskrbo z električno energijo, in mislim, da večina evropskih reaktorjev to zmore. Seveda ne v primeru potresa z močjo devete stopnje, a takšnih tukaj tudi ni pričakovati.
Nemčija pa bo vendarle zaprla sedem starejših jedrskih elektrarn. Bi ji morali slediti tudi drugi?
Če bomo hoteli z drugimi energijami nadomestiti nafto in zemeljski plin, bomo vsekakor še naprej potrebovali jedrsko energijo. Trdno sem prepričan, da bo dolgoročno jedrskih elektrarn celo več. Pri starih jedrskih elektrarnah je seveda dobro razmisliti, ali jih ne bi izklopili in zgradili nove. Nove elektrarne, kot jih gradijo na Finskem ali v Franciji, imajo po mojem mnenju že več varnostnih prednosti, pasivni ohlajevalni sistemi, ki ne potrebujejo nobenih črpalk in ventilov, so velik varnostni dejavnik. Nadomeščanje starih jedrskih elektrarn z novimi je vsekakor dobra alternativa.
Nekateri vaši kolegi menijo, da kmalu ne bo dovolj urana za vse jedrske elektrarne.
To mnenje je bolj za medije. Prepričan sem, da v bližnji prihodnosti zagotovo ne bo pomanjkanja urana. Seveda bodo podjetja, ki ga preskrbujejo, skrbela tudi za to, da bodo zaloge tesne, tako ga lahko precej podražijo, v prihodnjih petdesetih, sto letih pa po moje ne bo nobenega pomanjkanja, še posebno ne, če bodo tudi drugi tako kot Japonci uporabljali tudi plutonij. Cena se lahko tudi podvoji, pa bo jedrska energija še vedno najcenejša.
Če pa se bo to vendarle zgodilo, kaj bi bilo po vašem mnenju najboljša alternativa jedrski energiji?
Jedrska energija bo še lep čas zagotovo imela pomembno vlogo, še posebno, če bomo želeli zmanjšati porabo nafte in plina. Če bi res zmanjkalo urana in plutonija, bi morali seveda delati na jedrski fuziji. Zdaj so še številni tehnično-varnostni problemi, a je to zanimiva metoda, ki si zasluži raziskovanje, ali je to tudi rešitev, pa vam še ne morem reči. Nič seveda ne govori tudi proti obnovljivim virom energije. Zelo zaželeno bi bilo, da bi je imeli na voljo še veliko več, za nadomestilo nafte in plina ter za zadovoljitev naraščajočih potreb človeštva pa bo najbrž še vedno nujna jedrska energija.
