V Iraku usmrtili Huseinova soobtoženca

Bagdad - V Iraku so danes z obešanjem usmrtili soobtoženca že usmrčenega nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, Barzana Ibrahima al Tikritija in Avada Ahmeda al Bandarja, je danes povedal neimenovani predstavnik iraške vlade.

Huseinov polbrat in nekdanji vodja iraških obveščevalnih služb al Tikriti ter prvi mož iraškega revolucionarnega sodišča al Bandar sta bila 5. novembra obsojena na smrt zaradi zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982.

Usmrčena sta bila ob enih zjutraj po srednjeevropskem času, med obešanjem pa je vrv al Tikritiju odtrgala glavo. Po besedah predstavnikov iraške vlade med obešanjem do kršenja človekovih pravic ni prišlo.

Iraške oblasti so novinarjem predvajale video posnetek obešanja, pri katerem je vrv al Tikritiju odtrgala glavo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik iraške vlade, posnetka ne bodo posredovali javnosti, z njim pa so hoteli dokazati, da je iraška vlada ob usmrtitvi ravnala nevtralno.

Trupli obeh obsojencev so popoldne z ameriškimi vojaškimi helikopterji že prepeljali v Tikrit, v bližini katerega je pokopan tudi Husein, je razkril član al Tikritijeve družine. Kje natančno bosta pokojnika pokopana.

Iraški šiiti slavijo usmrtitev Huseinovih soobtožencev

Iraški šiiti so v svetem šiitskem mestu Nadžaf danes pozdravili usmrtitev soobtožencev nekdanjega iraškega predsednika Huseina.

V Nadžafu se je po usmrtitvi omenjene dvojice več sto šiitov podalo na ulice, kjer so z udarjanjem na bobne proslavili njuno smrt. Nekateri so vzklikali tudi slogane, s katerimi so pozivali k smrti pripadnikov nekdaj vladajoče stranke Baas Sadama Huseina.

Usmrtitev je bila zaradi pritiskov mednarodne skupnosti večkrat prestavljena

Po usmrtitvi strmoglavljenega predsednika Huseina 30. decembra lani je bila usmrtitev soobtoženih zaradi pritiskov mednarodne skupnosti večkrat prestavljena, predstavniki iraških oblasti pa so bili odločeni obsodbo izvesti. Čas za usmrtitev omenjene dvojice so imeli do 25. januarja, ko naj bi se izteklo 30-dnevno obdobje, ki ga iraška zakonodaja dopušča za izvedbo usmrtitve, potem ko jo potrdi iraško prizivno sodišče.

Iraški premier Nuri al Maliki je pred tednom dni napadel kritike Huseinove usmrtitve in pritiske mednarodne skupnosti za pomilostitev al Tikritija in al Bandarja. Hkrati je dejal, da bo ponovno preučil odnose z državami, ki kritizirajo Huseinovo usmrtitev, saj naj bi bila ta iraška notranja zadeva.

Ban Ki Moon "obžaluje", Louise Arbour obsoja

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon obžaluje, da so v Iraku danes kljub njegovim pozivom k milosti usmrtili dva soobtoženca pokojnega strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, Barzana Ibrahima al Tikritija in Avada Ahmeda al Bandarja, je sporočila Banova tiskovna predstavnica Michele Montas.

V imenu generalnega sekretarja Montasova ni želela dati drugih komentarjev, opozorila pa je, da je Ban Ki Moon od prevzema položaja 1. januarja že dvakrat izrazil svoje nasprotovanje smrtni kazni.

V imenu generalnega sekretarja Montasova ni želela dati drugih komentarjev, opozorila pa je, da je Ban Ki Moon od prevzema položaja 1. januarja že dvakrat izrazil svoje nasprotovanje smrtni kazni.

Usmrtitev al Tikritija in al Bandarja je ostro grajala tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Louise Arbour. "Smrtni kazni nasprotujem ne glede na okoliščine, v katerih je izvršena," je poudarila. V tem primeru pa lahko njeno udejanjenje oteži tudi osvetljevanje drugih zločinov v Iraku in s tem izvrševanje pravice v tej državi, je opozorila. Menila pa je tudi, da sojenje obtožencema ni ustrezalo mednarodnim normam ter da njuna usmrtitev pomeni kršitev človekovih pravic.

ZDA: Z usmrtitvijo udejanjenja pravična kazen obsojenima

Iz ameriške Bele Hiše so medtem že sporočili, da je iraška vlada z usmrtitvijo udejanjila pravično kazen obsojenima, "Irak ima suvereno vlado, ki izvaja določila svojega pravnega sistema, s katerimi uresniči pravično kazen obsojenim zločinov proti človečnosti," je dejal predstavnik Bele Hiše Scott Stanzel.

Po besedah predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Mihaila Kaminina bo izvršitev smrtne kazni Huseinovih sodelavcev tako kot usmrtitev Huseina samega le malo pripomogla k reševanju krize v Iraku. Kot je Kaminin še dodal, bi k normalizaciji razmer v Iraku lahko vodil le dialog, na katerem bi sodelovali predstavniki vseh političnih in etničnih skupin, navzoči pa bi morali biti po mnenju ruskega zunanjega ministrstva tudi predstavniki Irana in Sirije.

Velika Britanija proti usmrtitvi, Rusija tudi kritična

V Veliki Britaniji so ponovno izrazili svoje nasprotovanje smrtni kazni. Zunanja ministrica Margaret Beckett je že ob Huseinovi usmrtitvi 30. decembra poudarila, da britanska vlada zavrača smrtno kazen tako v Iraku kot kjerkoli drugje, je povedal neimenovani predstavnik britanskega zunanjega ministrstva. "Kljub temu pa je bila to odločitev suverene vlade," je še dodal.

Kritično se je odzvala tudi Rusija. Po besedah predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Mihaila Kaminina bo izvršitev smrtne kazni nad Huseinovimi sodelavci tako kot nad njim samim le malo pripomogla k reševanju krize v Iraku. K normalizaciji razmer v Iraku bi lahko vodil le dialog, v katerem bi sodelovali predstavniki vseh političnih in etničnih skupin v Iraku, kot tudi predstavniki Irana in Sirije, je poudaril Kaminin. Predstavnik jordanske vlade Naser Javdeh je izrazil upanje, da usmrtitev ne bo spodkopala prizadevanj za iraško narodno spravo in za prekinitev sektaškega nasilja.

Obsodba Amnesty International

Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je medtem usmrtitev obsodila kot kruto in brutalno, še posebej pa je obžalovala dejstvo, da je bil al Tikriti pri tem obglavljen. Sadam Husein in njegovi pomočniki bi gotovo morali odgovarjati za svoje "strašne" zločine, vendar bi se moralo to zgoditi na poštnem sodnem procesu in brez zatekanja k smrtni kazni, ki je "brutalna kršitev pravice do življenja," je dejal predstavnik organizacije Malcolm Smart. Dejstvo, da je bil al Tikriti med obešanjem obglavljen, pa še poudarja brutalnost te "krute, nečloveške in ponižujoče kazni," je še dodal.

Barroso in Prodi obsodila usmrtitev Huseinovih soobtožencev

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in italijanski premier Romano Prodi sta danes v Rimu obsodila usmrtitev soobtožencev že usmrčenega nekdanjega iraškega predsednika ter ponovno podarila, da se s smrtno kaznijo ne strinjata.

"Moje stališče je enako kot v primeru Sadama Huseina. Italija je proti smrtni kazni. Reči še karkoli več kot to, bi bilo odveč," je bil po pogovoru z Barrosom jasen Prodi.

"Mi smo že v principu proti smrtni kazni. Človek nima pravice vzeti življenja drugemu človeku," pa je pristavil predsednik komisije.

Na usmrtitev so se odzvali tudi v Veliki Britaniji, kjer so ponovno izrazili nasprotovanje smrtni kazni, v Jordaniji pa so medtem izrazili upanje, da današnja usmrtitev ne bo spodkopala proces iraške narodne sprave.

Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je medtem usmrtitev obsodila kot kruto in brutalno, še posebej pa je obžalovala dejstvo, da je bil al Tikriti pri tem obglavljen.

Bush znova o upravičenosti ameriškega vojaškega posega v Iraku

Ameriški predsednik George W. Bush je medtem imel v nedeljo po dolgem času pogovor za ameriško televizijsko mrežo CBS, med katerim je poskušal Američane prepričati v pravilnost svoje odločitve o novi iraški strategiji, v okviru katere v Irak pošilja 21.500 dodatnih ameriških vojakov. Bush in podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki je nastopil na televiziji Fox, sta sicer dala jasno vedeti, da ju javno mnenje in mnenje kongresa ne zanimata preveč.

Cheney je na televiziji Fox zavrnil kritike in pomisleke ter zagotovil, da ameriške zunanje politike ni moč voditi v skladu z javnomnenjskimi raziskavami. Ameriški predsednik je tisti, ki odloča, kam bodo šli vojaki, vojn pa ne vodijo kongresni odbori, ampak predsednik, je poudaril Cheney. Bush pa je zatrdil, da ne bo žrtvoval svojih načel za to, da bi bil bolj priljubljen.

Novi iraški strategiji sicer ne nasprotujejo le demokrati in kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, 70 odstotkov Američanov, temveč tudi republikanci.

Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, je v Egiptu, v okviru svoje bližnjevzhodne turneje arabske države pozvala, naj podprejo novo Bushevo strategijo za Irak. V torek se bo sicer Riceova v Kuvajtu srečala z voditelji zmernih arabskih držav, ki so izrazile pripravljenost, da podprejo Washington pri reševanju iraške krize v zameno za okrepljena pogajanja med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami.

Nasilju še ni videti konca

V Iraku se medtem nasilje nadaljuje. Na severovzhodu Bagdada so v eksploziji avtomobila bombe po današnjih besedah neimenovanega iraškega predstavnika policije umrli trije policisti, dva sta bila ranjena. V nedeljo so iz Iraka poročali o najmanj 78 smrtnih žrtvah nasilja. V dveh ločenih bombnih napadih v Bagdadu sta medtem v nedeljo življenje izgubila dva ameriška vojaka.

Iraški zunanji minister Hošjar Zebari je medtem ZDA pozval, naj izpustijo pet Irancev, ki so jih ameriške vojaške sile prejšnji četrtek v iraškem Arbilu prijele zaradi suma vpletenosti v iraške upore. "Pogovarjali smo se z ameriškim veleposlaništvom in poveljstvom mednarodnih sil, da bi dosegli njihovo izpustitev, če niso krivi," je Zebari v nedeljo povedal za ameriško televizijo CNN.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je medtem na današnji novinarski konferenci ob robu pogovorov s predsednikom Nikarague Danielom Ortego v Managui povedal, da poskušajo ZDA neuspehe v Iraku prekriti tako, da obtožujejo njegovo državo, da podpira iraške upornike. "Neuspehe hočejo prekriti z drugimi sredstvi, vendar niso verodostojni in tega ne morejo skriti," je dejal Ahmadinedžad.