Petdnevna vojna leta 2008 je po poročanju lokalnih medijev v Južni Osetiji pustila za seboj številne uničene zgradbe in ceste. Komentatorji so v dneh pred volitvami opozarjali predvsem na to, da oblast v pokrajini prevevajo korupcija, nepotizem in kriminal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojno med Rusijo in Gruzijo je sprožilo gruzijsko posredovanje v Južni Osetiji, tej pa je na pomoč priskočila Rusija. Južna Osetija je po vojni razglasila neodvisnost, ki pa jo med pomembnejšimi državami priznava le Rusija, medtem ko jo Gruzija in večina mednarodne skupnosti skupaj z drugo separatistično pokrajino Abhazijo obravnavata kot del Gruzije.
Moskva, ki Južno Osetijo tudi finančno podpira, si prizadeva za priključitev Južne Osetije sosednji ruski republiki Severni Osetiji.
Dosedanji proruski predsednik Kokojti se po dveh mandatih v skladu z ustavo ne more več potegovati za nov mandat. Po javnomnenjskih raziskavah največ podpore uživa proruski minister za civilno zaščito Anatolij Bibilov. 41-letnega Bibilova je podprl tudi Kokojti, podporo pa so mu izrekli tudi v Moskvi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Volilno pravico v Južni Osetiji ima po podatkih volilne komisije okoli 52.000 ljudi. Po besedah predsednika Kokojtija bodo glasovanje omogočili tudi južnoosetijskim volivcem, ki živijo v Severni Osetiji. Volitve bodo sicer potekale ob poostrenih varnostnih ukrepih, še piše STA.