V kakšen svet se prebujamo?

Ameriška vojaška navzočnost v Nemčiji je zapuščina zavezniške okupacije po drugi svetovni vojni. Na nemških tleh je bilo pred časom veliko več vojakov od sedanjih 34.500, v časih združitve celo okoli 200.000. O delnem umiku ameriških vojakov iz Nemčije se je ugibalo že dolgo, ta teden je republikanski predsednik Donald Trump svojo namero tudi uradno potrdil. Število vojakov v Nemčiji namerava zmanjšati najmanj na 25.000. Poteza, ki je skladna s Trumpovo mantro Najprej Amerika in njegovim vztrajanjem, da morajo članice Nata prevzeti večji delež bremena za obrambo, je še en udarec za že tako precej oslabljene čezatlantske odnose in bi lahko zamajal varnostno arhitekturo na stari celini. 
 

Komentar Delove ameriške dopisnice Barbare Kramžar: Trumpov udarec Evropi

V tej luči gre razumeti tudi Trumpove odstope od pariškega sporazuma, iranskega jedrskega dogovora, sporazuma o prepovedi izstrelkov kratkega in srednjega dosega in pogodbe o odprtem nebu, konec grozi tudi zadnjemu sporazumu novi Start, ki sta ga aprila 2010 v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Obama in njegov tedanji ruski kolega Dmitrij Medvedjev.
 

Analiza Borisa Čibeja: Sporazumi letijo v odprto nebo

Še ena fronta nove hladne vojne med ZDA in Kitajsko se je odprla z začetkom postopka iskanja novega generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije, potem ko je z vrha predčasno odstopil Brazilec Roberto Azevêdo, ki je priznal, da v trgovinski vojni med največjima gospodarstvoma na svetu ne more uspešno voditi te organizacije. Tako ZDA kot Kitajska si prizadevata, da bi na čelu organizacije imeli »svojega človeka«. 
 

Prispevek dolgoletne Delove azijske dopisnice Zorane Baković: Še ena fronta za kitajske in ameriške interese

Med velesilama je napeto tudi zaradi domnevnega prevelikega kitajskega vpliva v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in niza njenih »spornih odločitev« pri začetnem soočanju s pandemijo covida-19, zaradi česar je Trump sprva zamrznil financiranje te organizacije s sedežem v Ženevi, nato pa z njo še prekinil odnose. Zaradi ustavitve ameriškega financiranja prvič v 70-letni zgodovini te agencije OZN njena največja donatorica ne bo nacionalna država, ampak Fundacija Billa in Melinde Gates.
 

Prispevek Jureta Kosca: Kitajska počne, kar so nekoč počele ZDA

Kje je v naraščanju kitajsko-ameriških napetosti Evropska unija? Medtem ko se stara celina s Trumpom v Beli hiši ne more več zanesti na tradicionalnega partnerja, so čedalje glasnejši pomisleki, da je bila EU v odnosih s Kitajsko preveč naivna.
 

Komentar Delovega bruseljskega dopisnika Petra Žerjaviča: Novi evropski realizem 

Naraščanje okužb z novim koronavirusom, ki je decembra začel svoj pohod v kitajskem Wuhanu, se je v Evropi – za zdaj – umirilo. Stara celina v strahu pred drugim valom bolj ali manj previdno rahlja ukrepe in poskuša rešiti del poletne turistične sezone. In vendar se virus širi po svetu hitreje kot kadarkoli, žarišče pandemije pa vse bolj postajajo Latinska Amerika (predvsem Brazilija in Peru) ter države v razvoju (indijski Bombaj je po številu okužb prehitel Wuhan). Pandemija oziroma ukrepi za zajezitev njenega širjenja prinašajo še druge nevarnosti: ena izmed najbolj uničujočih posledic bi lahko bil zlom svetovnega prehranskega sistema.
 

Prispevek Boštjana Videmška: Pandemija tudi prehransko udriha po najbolj ogroženih delih sveta

Zdravstvena kriza bi lahko imela opazne posledice tudi v Venezueli, ki je že več let sinonim za humanitarni kolaps brez primere. Po indeksu zdravstvene varnosti je karibska država med najslabše pripravljenimi na izbruh pandemije. Zaradi družbenih in političnih razmer je pred časom zaprosilo Slovenijo za ­repatriacijo več deset venezuelskih Slovencev in njihovih družinskih članov. V domovino svojih prednikov je letos prišlo 23 ­ljudi, še 15 bi jih moralo, toda ­pandemija jim je za nedoločen čas prekrižala načrte. Ujeti repatriiranci opozarjajo na nevzdržne razmere ter slabšanje socialne slike v Venezueli. 

Preberite še: Lahko bi bilo slabše … lahko bi bili v Venezueli

Pandemija je odprla tudi vprašanja medgeneracijske solidarnosti. Če je zdravstvena kriza ogrožala predvsem starejše, bo recesija, ki bo sledila, bolj prizadela mlajše generacije. V Španiji je, denimo, polovica vseh, ki so od izbruha pandemije izgubili službo, mlajših od 35 let, v Franciji pa je covid-19 ekonomsko in socialno najbolj prizadel Francoze od 18. do 24. leta. 

Pogovor Mimi Podkrižnik s sociologinjo Anne Lambert: V postaranih družbah pozabljamo na mlade

Zdravstvena kriza je hkrati največja preizkušnja za trenutno generacijo državnikov. Čeprav so si odzivi na pandemijo precej podobni, je ta nekatere proslavila kot vešče voditelje, pri drugih pa razgalila številne slabosti. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je med prvimi kanclerka Angela Merkel, za katero je pandemija ​že tretja velika kriza, s katero se spopada v dolgoletni politični karieri. 
 

Prispevek Delove nemške dopisnice Barbare Zimic: Mojstrico za krize čaka nova fronta

Ankete so manj naklonjene Donaldu Trumpu, ki ga novembra čaka bitka za drugi mandat z demokratom Joejem Bidnom. Kritiki mu očitajo neustrezno spopadanje s pandemijo; ZDA so z več kot 2,2 milijona okuženimi z virusom sars-cov-2 krepko pred drugimi državami, covid-19 je bil v 330-milijonski državi usoden za več kot 120.000 ljudi. Mnoge je razburil tudi s potezami, ki so sledile, umor temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolis​u. Brutalna smrt je tako doma kot na tujem povzročila množične, marsikje tudi nasilne proteste proti policijskemu nasilju in sistemskemu rasizmu. 

Komentar Barbare Kramžar Ameriško poletje sovraštva in njena analiza Temnopolti Američani na muhi predsodkov in pušk