V kakšen svet se prebujamo?

Za vas smo zbrali nekaj najodmevnejših zunanjepolitičnih člankov zadnjih tednov.

Objavljeno
19. junij 2020 18.00
Posodobljeno
19. junij 2020 20.44
Kako bo videti nova normalnost? FOTO: Pool New Reuters
Ameriška vojaška navzočnost v Nemčiji je zapuščina zavezniške okupacije po drugi svetovni vojni. Na nemških tleh je bilo pred časom veliko več vojakov od sedanjih 34.500, v časih združitve celo okoli 200.000. O delnem umiku ameriških vojakov iz Nemčije se je ugibalo že dolgo, ta teden je republikanski predsednik Donald Trump svojo namero tudi uradno potrdil. Število vojakov v Nemčiji namerava zmanjšati najmanj na 25.000. Poteza, ki je skladna s Trumpovo mantro Najprej Amerika in njegovim vztrajanjem, da morajo članice Nata prevzeti večji delež bremena za obrambo, je še en udarec za že tako precej oslabljene čezatlantske odnose in bi lahko zamajal varnostno arhitekturo na stari celini. 
 

Komentar Delove ameriške dopisnice Barbare Kramžar: Trumpov udarec Evropi


image
Ameriški vojaki  v nemškem Grafenwöhru. FOTO: Christof Stache/AFP


V tej luči gre razumeti tudi Trumpove odstope od pariškega sporazuma, iranskega jedrskega dogovorasporazuma o prepovedi izstrelkov kratkega in srednjega dosega in pogodbe o odprtem nebu, konec grozi tudi zadnjemu sporazumu novi Start, ki sta ga aprila 2010 v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Obama in njegov tedanji ruski kolega Dmitrij Medvedjev.
 

Analiza Borisa ČibejaSporazumi letijo v odprto nebo


image
Ameriški predsednik Donald Trump. FOTO: Saul Loeb/Afp


Še ena fronta nove hladne vojne med ZDA in Kitajsko se je odprla z začetkom postopka iskanja novega generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije, potem ko je z vrha predčasno odstopil Brazilec Roberto Azevêdo, ki je priznal, da v trgovinski vojni med največjima gospodarstvoma na svetu ne more uspešno voditi te organizacije. Tako ZDA kot Kitajska si prizadevata, da bi na čelu organizacije imeli »svojega človeka«. 
 

Prispevek dolgoletne Delove azijske dopisnice Zorane BakovićŠe ena fronta za kitajske in ameriške interese




Med velesilama je napeto tudi zaradi domnevnega prevelikega kitajskega vpliva v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in niza njenih »spornih odločitev« pri začetnem soočanju s pandemijo covida-19, zaradi česar je Trump sprva zamrznil financiranje te organizacije s sedežem v Ženevi, nato pa z njo še prekinil odnose. Zaradi ustavitve ameriškega financiranja prvič v 70-letni zgodovini te agencije OZN njena največja donatorica ne bo nacionalna država, ampak Fundacija Billa in Melinde Gates.
 

Prispevek Jureta KoscaKitajska počne, kar so nekoč počele ZDA


image
Predsednik WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP


Kje je v naraščanju kitajsko-ameriških napetosti Evropska unija? Medtem ko se stara celina s Trumpom v Beli hiši ne more več zanesti na tradicionalnega partnerja, so čedalje glasnejši pomisleki, da je bila EU v odnosih s Kitajsko preveč naivna.
 

Komentar Delovega bruseljskega dopisnika Petra Žerjaviča: Novi evropski realizem 




Naraščanje okužb z novim koronavirusom, ki je decembra začel svoj pohod v kitajskem Wuhanu, se je v Evropi – za zdaj – umirilo. Stara celina v strahu pred drugim valom bolj ali manj previdno rahlja ukrepe in poskuša rešiti del poletne turistične sezone. In vendar se virus širi po svetu hitreje kot kadarkoli, žarišče pandemije pa vse bolj postajajo Latinska Amerika (predvsem Brazilija in Peru) ter države v razvoju (indijski Bombaj je po številu okužb prehitel Wuhan). Pandemija oziroma ukrepi za zajezitev njenega širjenja prinašajo še druge nevarnosti: ena izmed najbolj uničujočih posledic bi lahko bil zlom svetovnega prehranskega sistema.
 

Prispevek Boštjana VidemškaPandemija tudi prehransko udriha po najbolj ogroženih delih sveta


image
Covidu-19 je v Braziliji podleglo več kot 45.000 ljudi. FOTO: Bruno Kelly/Reuters


Zdravstvena kriza bi lahko imela opazne posledice tudi v Venezueli, ki je že več let sinonim za humanitarni kolaps brez primere. Po indeksu zdravstvene varnosti je karibska država med najslabše pripravljenimi na izbruh pandemije. Zaradi družbenih in političnih razmer je pred časom zaprosilo Slovenijo za ­repatriacijo več deset venezuelskih Slovencev in njihovih družinskih članov. V domovino svojih prednikov je letos prišlo 23 ­ljudi, še 15 bi jih moralo, toda ­pandemija jim je za nedoločen čas prekrižala načrte. Ujeti repatriiranci opozarjajo na nevzdržne razmere ter slabšanje socialne slike v Venezueli. 


Preberite še: Lahko bi bilo slabše … lahko bi bili v Venezueli


image
Razmere v Venezueli zaostrujejo tudi motena preskrba z vodo, vsakodnevni izpadi električne energije ter druge nedelujoče javne storitve. FOTO: Manaure Quintero/Reuters


Pandemija je odprla tudi vprašanja medgeneracijske solidarnosti. Če je zdravstvena kriza ogrožala predvsem starejše, bo recesija, ki bo sledila, bolj prizadela mlajše generacije. V Španiji je, denimo, polovica vseh, ki so od izbruha pandemije izgubili službo, mlajših od 35 let, v Franciji pa je covid-19 ekonomsko in socialno najbolj prizadel Francoze od 18. do 24. leta. 


Pogovor Mimi Podkrižnik s sociologinjo Anne Lambert: V postaranih družbah pozabljamo na mlade


image
Ali pozabljamo na mlade? FOTO: Eric Gaillard/Reuters


Zdravstvena kriza je hkrati največja preizkušnja za trenutno generacijo državnikov. Čeprav so si odzivi na pandemijo precej podobni, je ta nekatere proslavila kot vešče voditelje, pri drugih pa razgalila številne slabosti. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je med prvimi kanclerka Angela Merkel, za katero je pandemija ​že tretja velika kriza, s katero se spopada v dolgoletni politični karieri. 
 

Prispevek Delove nemške dopisnice Barbare ZimicMojstrico za krize čaka nova fronta


image
Nemška kanclerka Angela Merkel. FOTO: Tobias Schwarz/AFP


Ankete so manj naklonjene Donaldu Trumpu, ki ga novembra čaka bitka za drugi mandat z demokratom Joejem Bidnom. Kritiki mu očitajo neustrezno spopadanje s pandemijo; ZDA so z več kot 2,2 milijona okuženimi z virusom sars-cov-2 krepko pred drugimi državami, covid-19 je bil v 330-milijonski državi usoden za več kot 120.000 ljudi. Mnoge je razburil tudi s potezami, ki so sledile, umor temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolis​u. Brutalna smrt je tako doma kot na tujem povzročila množične, marsikje tudi nasilne proteste proti policijskemu nasilju in sistemskemu rasizmu. 


Komentar Barbare Kramžar Ameriško poletje sovraštva in njena analiza Temnopolti Američani na muhi predsodkov in pušk




Pridružite se Delovi viber skupnosti
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!