V katerih državah živijo najsrečnejši ljudje?

Že drugo leto zapored je vodilno mesto ter laskavi naziv najsrečnejše države prevzela Finska. Sledijo Danska, Norveška, Islandija in Nizozemska, Slovenija se je uvrstila na 44. mesto ter v primerjavi z lanskim letom pridobila sedem mest. Največje razlike v sreči državljanov so opazili v Latinski Ameriki, državah podsaharske Afrike ter na Bližnjem vzhodu. 
 
Upoštevajoč medsebojno prepletene evolucijske, socialno-ekonomske, psihološke in regulativne faktorje so predstavili stanje sreče in blaginje na mednarodnem nivoju. Pri razporejanju držav upoštevajo šest ključnih faktorjev: prihodek, svobodo, zaupanje, pričakovano življenjsko dobo, socialno podporo ter velikodušnost. »Prvih deset držav, ki so se uvrstile v sam vrh seznama, večinoma dosega visoke rezultate v vseh šestih faktorjih,« je pojasnil John Helliwell, profesor emeritus z Univerze Britanske Kolumbije ter dodal: »Za srečne države je med drugim značilna visoka odpornost in zmožnost soočanja z izjemno težkimi situacijami. Naj za primer vzamemo Novo Zelandijo, ki se je uvrstila na osmo mesto. Po hudem potresu leta 2011 ter po terorističnem napadu v Christchurchu so se ljudje združili ter si med seboj pomagali.«

To je sicer že sedmo poročilo o sreči, prvo pa je leta 2012 izšlo v podporo zasedanju generalne skupščine Združenih narodov na temo sreče in blaginje. 




 

Srečni državljani vestno volijo 

V tem svetu, ki se hitro spreminja, smo vpeti v številne družbene spone. Prav načini medsebojne komunikacije in interakcije doživljajo v zadnjem času največje spremembe, zato so v letošnjem poročilu o sreči Združenih narodov največ pozornosti namenili družbenim faktorjem, ki vplivajo na posameznikovo percepcijo o lastni sreči. V drugem in tretjem poglavju poročila so preiskovali povezave med državno ureditvijo in srečo, v četrtem vpliv prosocialnega vedenja, zadnja poglavja pa so namenili spremembam informacijske tehnologije. Posameznih faktorjev med seboj seveda ne moremo zamejiti, saj so v številnih vidikih močno prepleteni.

Poleg ukrepov, ki jih za zagotavljanje sreče sprejemajo posamezne države, so z vidika nacionalne sreče preiskovali tudi vpliv srečnih posameznikov na državno ureditev ter volilno participacijo. Povezavo med državno ureditvijo in srečnimi državljani je tako mogoče raziskovati v obeh smereh: ukrepi, ki jih sprejemajo državni organi, vplivajo na raven sreče posameznikov; nivo sreče pa določa, koga bodo podpirali in volili državljani. Srečni državljani se pogosteje podajo na volišča, nesrečni pa bolj volijo avtoritarno in populistično usmerjene kandidate.

Kljub porastu svetovnega populizma raven splošne sreče ne upada, zato v svetovnem poročilu o sreči tega vidika še niso podrobneje pojasnili. Vseeno sklepajo, da je porast populističnih in ksenofobičnih strank mogoče pripisati vse večji prepričevalni zmožnosti strankarskih vodij.  



Eden izmed šestih ključnih faktorjev, ki jih upoštevajo pri določitvi najsrečnejših držav v svetovnem merilu, je tudi velikodušnost. Prosocialno vedenje, ki zajema vse aktivnosti, naravnane na pomoč drugim, namreč večinoma določa vključevanje posameznika v družbo ter njegovo percepcijo okolice, ki ga obdaja. Kot so poudarili v poročilu, so posamezniki, ki so pogosteje pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi v splošnem bolj srečni ter navajajo večjo stopnjo povezanosti s svojo okolico.


 

Rast uporabe digitalnih tehnologij niža nivo sreče

V svetovnem poročilu o sreči raziskovalci opozarjajo, da so se razvili trije poglavitni vplivi digitalne tehnologije na percepcijo sreče. S poudarkom na mladih uporabnikih digitalnih vsebin so izpostavili predvsem naraščajočo stopnjo nesreče, ki se zaradi omniprezentnih družbenih omrežij širi med svetovno populacijo.

Vse večja uporaba družbenih omrežij dolgoročno vpliva na zniževanje stopnje sreče, pripomore k tesnobi ter širi pojavnost depresije pri mladostnikih. V zadnjem desetletju se čas, ki ga mladi preživijo pred računalniškimi in telefonskimi zasloni, strmo povečuje, s čimer je povezano tudi drastično prestrukturiranje načina druženja. Problematike vpliva družbenih omrežij na srečo in blaginjo mladih so se v preteklosti lotile že številne raziskave, ki bolj ali manj enopomensko ugotavljajo, da so posamezniki, ki veliko časa preživijo na družbenih omrežjih, pogosteje depresivni in nesrečni. 



Že rezultati prvega poročila so jasno nakazali, da med kvaliteto posameznikovega življenja ter ravnjo sreče, ki jo doživlja, obstaja nezanemarljiva koherenca. Znanstveniki so nato vsako naslednje poročilo nadgradili ter posamezna poglavja posvetili izbranim temam, kjer so se dodatno poglobili v znanost, ki stoji za srečo in blaginjo. Svetovno poročilo o sreči je večinoma tematsko obarvano, nato razdeljeno na podpoglavja ter dodatne priloge. V letošnjem poročilu so tako v središče razprave postavili srečo in družbo, veliko časa pa so znanstveniki namenili tudi analizi informacijske tehnologije ter družbenih norm, ki vplivajo na skupnosti ter njihovo percepcijo sreče.

Lani, ko je na prvem mestu prav tako kraljevala Finska, so večji poudarek namenili migracijam ter njihovemu vplivu na globalne spremembe. Izsledki analize so pokazali, da velike spremembe med državami pogojujejo tudi način povezovanja posameznikov ter vključevanja v skupne institucije. Tako kot lani so tudi letos ugotovili, da na Finskem niso srečni le Finci, temveč tudi priseljenci, saj jim finska zakonodaja omogoča dostojno življenje. »Ne gre za izjemni finski DNK, temveč za način življenja, ki ga omogoča država,« je pojasnil John Helliwell.