Tiskane izdaje
Na shodu na stadionu v Conakryju se je v ponedeljek zbralo več sto privržencev opozicije, ki so protestirali proti vodji gvinejske hunte Moussi Dadisu Camari oz. nameri, da se na za prihodnji januar predvidenih predsedniških volitvah poteguje za predsedniški položaj. Mednarodne humanitarne organizacije poročajo o številnih primerih uličnih usmrtitev in posilstev. General Camara je vedenje o spolnem nasilju zanikal.
Hunta je shod prepovedala, a ga je več političnih strank, sindikatov in državljanskih organizacij kljub temu izvedlo. Protestniki so vzklikali slogane "Dol z Dadisom" in "Dol z vladajočo stranko", nato pa so proti njim posredovale varnostne sile, stadion pa se je spremenil v mrtvaščino.
Camara je oblast v Gvineji z državnim udarom prevzel decembra lani, le nekaj ur po smrti dolgoletnega predsednika Lansane Conteja. Camara je sprva dajal vedeti, da na bo kandidiral na za januar 2010 načrtovanih predsedniških volitvah, saj da je le prehodni voditelj, a po mnenju zahodnih diplomatov naj bi to vendarle nameraval storiti.
Iz države so sprva prihajale novice od 10 mrtvih, nato pa je številka začela strmo naraščati. Camara je po krvavem posredovanju od vojaških poveljnikov zahteval, naj s stadiona odstranijo vsa trupla in jih prepeljejo v eno izmed vojaških oporišč, ne pa v mrtvašnice.
Med številnimi ranjenimi v krvavem zatrtju protesta sta bila tudi dva nekdanja premiera, Cellou Dalein Diallo in Sidya Toure, ki naj bi ju nato prepeljali v vojaško oporišče, kjer ima hunta svoj sedež. Domove obeh nekdanjih predsednikov vlad pa naj bi vojaki oplenili.
Mednarodna skupnost je krvavo dogajanje v Gvineji obsodila. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ostro kritiziral "prekomerno uporabo sile" in dejal, "da ga je izguba življenj, veliko število ranjenih in uničevanje lastnine šokiralo".
Nekdanja kolonialna velesila Francija je obsodila "nasilno represijo, ki jo je proti opoziciji in civilni družbi med mirno demonstracijo v Conakryju izvedla vojska". Pariz je obenem hunto pozval, naj prisluhne legitimnim željam Gvinejcev, da demokratično izvolijo svoje voditelje, hkrati pa je dal vedeti, da bo Camara omogočil vrnitev miru v državo, če na predsedniških volitvah ne bo kandidiral. Globoko zaskrbljenost so izrazili tudi v ZDA.
Camara je v prvem odzivu na dogajanje za senegalski radio izjavil, "da je želel videti, kaj se dogaja in da je bil resnično zgrožen, ko so mu povedali za nasilje". "Raje bi umrl, kot da bi videl umirati ljudi, saj vodenja države nisem prevzel, da bi potekali spopadi," je dodal.
