V Mehiki nasilni protesti proti Bushu

Ciudad de Mexico - Ameriškega predsednika Georgea Busha so v torek tudi v Mehiki, na zadnji postaji njegove turneje po petih državah Latinske Amerike, pričakali množični protesti, ki so bili v prestolnici Ciudad de Mexico precej krvavi. Bush in gostitelj, predsednik Felipem Calderon, sta se medtem pogovarjala stotine kilometrov daleč stran v Meridi na polotoku Jukatan, glavni temi pa sta bili nezakonito priseljevanje v ZDA in trgovina z mamili.

Bush in Calderon nista sprejela nobenega sporazuma ali se dogovorila o čem bolj konkretnem, Bela hiša pa je poudarila pomen tega, da je bil pogovor med voditeljema zelo odkrit. Po uvodnih lepih besedah o čezmejnem sodelovanju in zgodovinskem prijateljstvu svobodnih sosed, ki bi ju morala meja povezovati, ne pa deliti, je Calderon napadel načrte o ameriškem zidu na meji in ameriškem hotenju po mamilih.

O novem "berlinskem" zidu

Calderon je že v preteklosti ameriške načrte, da na meji postavijo mešanico fizične in elektronske ograje, označil za nov "berlinski zid". Bush je lani podpisal zakon o postavitvi ograje predvsem zaradi republikancev v kongresu, ki pa jim to ni pomagalo k ohranitvi večine. Ograja se sicer že gradi, vendar ni zanesljivo, da bo končana, saj kongres zanjo še ni odobril dovolj denarja.

Ameriški apetit po mamilih

Bush je obljubljal, da si bo še naprej prizadeval za sprejetje nove imigracijske zakonodaje, ki bo nezakonitim priseljencem omogočila legalizacijo statusa in Calderon je priznal, da Bush se trudi. Calderon je prav tako priznal, da je edini način za rešitev problema izboljšanje gospodarskih razmer v Mehiki. Na pogoste ameriške kritike o tem, da premalo storijo za preprečevanje tihotapljenja mamil, pa je Calderon odvrnil, da bi bil problem manjši, če bi bili apetiti Američanov po mamilih manjši.

Obisk pospremile demonstracije

Ko sta se voditelja pogovarjala na Calderonovem posestvu, je Bushev hotel v mestu Merida napadla skupina demonstrantov, vendar ni mogla prebiti kovinskega zidu okrog zgradbe. Preko zidu je poletelo nekaj skal in kamenja, tiskovne agencije pa poročajo, da je bil na drugi strani ranjen najmanj en novinar. V Mehiški prestolnici je medtem nekaj tisoč protestnikov napadlo ameriško veleposlaništvo. Policija je uporabila solzivec in gumijevke, protestniki pa kovinske palice in kamenje. Ranjenih in aretiranih je bilo več ljudi.

Ameriški senat potrdil predlog zakona o domovinski varnosti

Ameriški senat je v torek s 60 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o domovinski varnosti, ki uveljavlja priporočila komisije za raziskavo okoliščin terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Komisija je svoja priporočila podala že julija 2004, Bela hiša jih je nekaj upoštevala, večine pa ni. Bela hiša tudi sedaj grozi z vetom na celoten zakon, ker je v njem določilo, da imajo letališki varnostniki lahko pravico do sindikalnega organiziranja.

Sindikalna organiziranost v službi ameriške vlade pomeni, da je uslužbenca skorajda nemogoče odpustiti z delovnega mesta, republikanska administracija predsednika Georgea Busha pa ni hotela povečati obsega državne birokracije s 45.000 novimi uslužbenci. To ni v skladu s filozofijo republikanske stranke, ki se vsaj na papirju prizadevanje zavzema za čim manjši obseg državne birokracije in porabe.

Letališki varnostniki so bili do 11. septembra 2001 zaposleni pri letalskih družbah za majhen denar, zaradi večje varnosti jih je potem prevzela zvezna vlada, medtem ko so se demokrati in republikanci prepirali glede sindikalnih pravic, pri čemer je zmagala Busheva stranka.

Senatni predlog namenja 3,1 milijarde dolarjev v vsakem od treh naslednjih let za lokalno policijo in reševalce, v naslednjih petih letih pa bi 3,3 milijarde dolarjev porabili izključno za izboljšanje njihovih komunikacij. V New Yorku se na primer gasilci in policisti septembra 2001 niso mogli pogovarjati med seboj zaradi neskladne komunikacijske opreme. Predlog zakona med drugim zahteva, naj v naslednjih petih letih poskrbijo za to, da bo natančno pregledana vsa prtljaga na potniških letalih ter da bi vsaj z rentgenom pregledajo vse ladijske kontejnerje.