V napadih v Iraku najmanj 25 mrtvih

V ločenih napadih po Iraku je bilo ubitih najmanj 25 oseb, skoraj 50 pa je bilo ranjenih. Na jugu države pa so izpustili v četrtek ugrabljena makedonska državljana.

Objavljeno
20. februar 2006 12.01
Nove žrtve iraške vojne
Bagdad - V eksploziji v vrečki skrite bombe v Bagdadu je davi odjeknila ob skupini moških, ki so čakali na delo. V eksploziji so umrli najmanj štirje ljudje, 14 jih je bilo ranjenih.

Samomorilski napadalec pa je udaril na avtobusu v šiitski četrti Kadimija in pri tem ubil še najmanj 12 ljudi ter jih osem ranil.

V samomorilskem napadu v neki restavraciji blizu osrednje policijske postaje v Mosulu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, 21 jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi naj bi bili štirje civilisti.

Severno od Bagdada je bilo v napadu na konvoj devetih tovornjakov, ki so vozili gradbeno opremo, davi ubitih pet iraških voznikov, je sporočila policija v Tikritu. Še trije ljudje so bili v napadu ranjeni.

Na cesti med mestoma Nadžaf in Karbala južno od Bagdada pa so bili v eksploziji ob cesti podtaknjene bombe davi ranjeni trije ameriški vojaki.

Izpustili makedonska talca

Neimenovani britanski predstavnik je sporočil, da so ugrabitelji v mestu Basra na jugu države izpustili dva makedonska delavca, ki sta bila ugrabljena v četrtek. Makedonska Albanca sta delala za nemško podjetje Ecolog na letališču v Basri, ugrabitelji pa so od njunih delodajalcev zahtevali milijon dolarjev. Za zdaj ni znano, ali so za izpustitev plačali odkupnino. V Iraku naj bi delalo med tisoč in tisoč petsto Makedoncev, v Iraku pa imajo tudi 32 vojakov.

Že avgusta 2004 so ugrabili tri Makedonce južno od Bagdada, oktobra pa so potrdili njihovo smrt. Od začetka napada na Irak marca 2003 je bilo ugrabljenih prek 200 tujih državljanov, večino so ugrabitelji izpustili, potrdili so smrt 54., okoli 50 pa naj bi jih še vedno bilo v ujetništvu.

ZDA svarijo pred sektaško vlado

Ameriški veleposlanik Zalmay Khalilzad v Iraku je opozoril, da ZDA ne bodo financirale iraških sil, če bodo te podrejene ministrstvom pod nadzorom le ene verske ločine, in pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Bistvena težava v Iraku je sektaštvo in etnični spori," je povedal na novinarski konferenci v Bagdadu. "Ta polarizacija po etničnih in verskih ločinah prizadene vsak vidik dogajanja. Različne skupnosti se morajo združiti v nacionalnem dogovoru, to pa lahko najprej dosežejo z ustanovitvijo vlade narodne enotnosti," je še dodal.

Dejal je še, da ZDA v nove varnostne sile sicer investirajo na milijone dolarjev, vendar je poudaril, da ne bodo "investirali sredstev ameriškega naroda v gradnjo sil, ki jih bodo vodili sektaško usmerjeni ljudje". "Ministra za notranje zadeve in za obrambo morata biti široko sprejemljiva za vse iraške skupnosti," je dejal in dodal, da ti ljudje prav tako ne bi smeli biti povezani z milicami. Voditelji sunitske skupnosti so namreč pogosto obsojali milice, zveste šiitski skupnosti, zlorab in izvensodnih pobojev, in so namigovali, da del sil notranjega ministrstva sodeluje v t.i. "vodih smrti ".

Khalilzadov poziv k oblikovanju vlade narodne enotnosti prihaja v času naraščajočega prerekanja med iraškimi strankami glede oblikovanja vlade na podlagi rezultatov parlamentarnih volitev 15. decembra lani.