V Nemčiji smrtonosni virus ptičje gripe

Berlin/Bruselj/Varšava/ - Ptičja gripa je zagotovo dosegla Nemčijo, so prepričani na inštitutu Roberta Kocha v Berlinu. "Moramo izhajati, da je sum potrjen. Strokovnjaki o tem nimamo več nobenega dvoma," je dejal predsednik inštituta Roberta Kocha Reinhard Kurth potem ko so v torek na severu Nemčije odkrili trupli dveh labodov. Danes pa so ta tip virusa potrdili še pri tretjem ptiču, jastrebu, ki so ga tako kot laboda našli na nemškem otoku Rügen. Dokončen rezultat analiz naj bi sicer v četrtek ali petek podal referenčni laboratorij Evropske unije v Londonu, gre pa že za tretji primer virusa H5N1 v tej državi.

Kot so v torek zvečer sporočili z nemškega kmetijskega ministrstva, so na območju otoka Rügen na skrajnem severu države v petek našli štiri mrtve labode. Hitri test je pri dveh od teh živali pokazal sum na človeku smrtno nevaren tip virusa H5N1. Dokončen rezultat naj bi v četrtek podal referenčni laboratorij Evropske unije v Londonu. Minister za kmetijstvo Horst Seehofer je opozoril, da je položaj zelo resen, in za danes sklical krizni sestanek. V okolici 10 kilometrov od kraja, kjer so našli mrtve labode, so takoj uvedli obvezno gojenje perutnine v zaprtih prostorih, po vsej Nemčiji pa bo odlok začel veljati v petek, in ne v ponedeljek kot so sprva napovedovali.

Kot preventiven ukrep pred širjenjem ptičje gripe z divjih ptic na domače so obvezno vzrejo perutnine v zaprtih prostorih danes odredili tudi na Nizozemskem, Danskem, Norveškem in Švedskem. Na ozemlju celotne Nizozemske bo omenjeni ukrep veljal od ponedeljka. Oblasti so namreč ta teden že odredile vzrejo v zaprtih prostorih kilometer daleč od voda ali ptic selivk.

Francija, prva država izvoznica perutnine v EU, je odredila, da mora biti perutnina po vsej državi cepljena ali pa v zaprtih prostorih. Doslej je ta ukrep veljal v dveh tretjinah departmajev.

V torek in danes so poginule labode in ptice našli tudi na Danskem: ob obali otokov Lolland, Flaster in Seeland, kjer se nahaja tudi danska prestolnica. Tudi tu veterinarske oblasti šele ugotavljajo vzrok smrti devetih labodov, rezultati preiskav pa naj bi bili znani v 48 urah. Otok Lolland je le 60 kilometrov oddaljen od nemškega otoka Rügen.

Na poljskih obalah Baltskega morja, blizu kraja Krynica Morska, kjer so že v torek našli poginule labode, okužene z virusom H5N1, so danes blizu Gdanska našli še tri mrtve labode. Ali so ptice poginile za posledicami ptičje gripe, bodo ugotavljali veterinarske oblasti, so sporočile oblasti iz poljskega, blizu katerega so v Baltskem morju našli poginule labode. Rezultati naj bi bili znani v četrtek.

Sicer o širjenju virusa ptičje gripe, ki so ga ptice selivke ta konec tedna domnevno prinesle iz Nigerije, poročajo iz več evropskih držav. Med drugim so primere zabeležili v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Turčiji in na Madžarskem. V Italiji so virus H5N1 v torek zvečer potrdili še pri dveh mrtvih labodih na jugu države. Našli so ju v regiji Puglia, eni od treh regij poleg Sicilije in Kalabrije, kjer so odkrili prvih šest okuženih labodov s ptičjo gripo.

Ptičja gripa tudi na Madžarskem in v Avstriji

Madžarska je postala šesta članica EU, kjer se odkrili virus ptičje gripe pri divjih pticah. Madžarske oblasti so Bruselj obvestile o odkritju virusa H5 pri treh mrtvih divjih labodih, ki so jih našli v okrožju Bacs-Kiskun na jugu države. Vzorci z mrtvih ptic bodo poslani v referenčni laboratorij EU za ptičji gripo v britanski Weybridge. Tam naj bi ugotovili, ali je odkriti virus tudi najnevarnejši H5N1.

Madžarske oblasti sicer že izvajajo predpisane ukrepe v primeru pojava gripe pri pticah v divjini. Sicer pa so gasilci in okoljski inšpektorji na Donavi na severozahodu države našli 11 poginulih labodov, pod zamrznjeno gladino reke pa naj bi bilo še več poginulih ptic. Najdene živali so že prepeljali na državni veterinarski inštitut, rezultati analize pa bodo znani v prihodnjih dneh.

Ptičjo gripo so že potrdili tudi v Avstriji. "Uradno je, da imamo ptičjo gripo," je v torek zvečer povedal predstavnik deželnega urada za kmetijstvo v Gradcu Hans Seitinger. Pred dnevi so v bližini elektrarne Mellach pri Gradcu na avstrijskem Štajerskem našli dva laboda, pri katerih po navedbah ministrice za zdravje Marie Rauch-Kallat obstaja " utemeljen sum, da sta okužena s virusom H5N1". Ta sum sta potrdila dva testa v avstrijskih laboratorijih, vzorce pa so poslali še v referenčni laboratorij v Veliki Britaniji.

S Hrvaške pa so poročali, da so danes pri reki Dravi na območju Koprivnice našli mrtve tri labode in tri bele čaplje. Trupla ptic so poslali na testiranje, da bi ugotovili, ali so morda okužene s ptičjo gripo. Z ministrstva za kmetijstvo so ob tem še poudarili, da pri doslej najdenih 19 mrtvih labodih s 13 različnih območij na Hrvaškem raziskave niso pokazale sledi bolezni

Češki strokovnjaki za nalezljive bolezni pa se strinjajo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo bolezen izbruhnila tudi na Češkem. V državi so že poostrili varnostne ukrepe, od četrtka naprej pa bodo morali rejci perjad zapreti v zaprte prostore. Od 1. marca naprej, ko se bo tveganje širjenja virusa zaradi selitve divjih ptic povečalo, bodo na Češkem prepovedane razstave in tekmovanja ptic.

Manj zaskrbljeni so rejci perutnine na Slovaškem, saj perjad večinoma gojijo na zaprtih farmah. Na državni veterinarski upravi so potrdili, da na vseh vodnih območjih, kjer se zadržujejo ptice selivke, izvajajo poostren nadzor.

Ruske veterinarske službe so potrdile, da je bila poginula perutnina na neki piščančji farmi v kavkaški republiki Dagestan, okužena s človeku nevarnim tipom H5N1. S to različico pa ni bil okužen niti labod, ki so ga poginulega našli v bližini Prijedora v BiH. Veterinarji predpostavljajo, da je ptica zašla in umrla zaradi lakote, saj se ne omenjenem območju labodi običajno ne zadržujejo.

Izvedenci EU potrdili prve dodatne ukrepe

"EU domneva, da se bolezen prenaša s pticami selivkami. Primere, ki jih beležimo zdaj, smo bolj ali manj pričakovali v marcu, a zaradi mrzle zime so migracijske poti in obdobja letos precej nenavadni. Verjetno tudi niso zadnji: v kratkem se lahko pojavijo novi tudi v drugih članicah," so povedali na komisiji. Pri tem pa so opozorili, da se je na to možnost EU sistematično pripravljala že več mesecev, zato so ukrepi za najrazličnejše scenarije sprejeti. "S ptičjo krizo bo treba živeti, " so še pristavili.

Ukrepe bo danes popoldne formalno potrdila tudi komisija. Mednje sodijo vzpostavitev trikilometrskega zaščitnega pasu okrog žarišča in desetkilometrskega pasu nadzora. V prvi coni je obvezno zadrževanje domače perutnine v zaprtih prostorih ter prepovedano njeno premikanje, razen v klavnico, dovoljena ni niti trgovina s perutnino in mesom, razen pod strogimi pogoji. V obeh conah veljajo tudi biovarnostni ukrepi, prepovedan je lov na divje ptice, nujno pa je obveščanje prebivalcev.

Izvedenci članic povezave so glede ptičje gripe sprejeli dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Prepovedali so uvoz neobdelanega perja iz vseh tretjih držav ter potrdili nacionalne programe za izvajanje nadzora nad boleznijo, pri čemer so odobrili tudi sredstva za njihovo sofinanciranje.

Slovenija bo za izvajanje programa zgodnjega odkrivanja bolezni za obdobje od 1. februarja do konca decembra letos iz sredstev EU dobila 23.500 evrov, cela EU pa ima v te namene namenjenih slaba dva milijona evrov. Programi predvidevajo testiranje najmanj 60 tisoč divjih in 300 tisoč domačih pticah.

Programi sicer niso novost, saj so se v sicer precej manjšem obsegu izvajali že lansko leto. Skupaj je bilo izvedenih 25 tisoč testov, izvajanje katerih je EU podprla 884 tisoč evri. O podrobnih rezultatih izvajanja lanskih programov morajo sicer članice poročila oddati do marca 2006, so povedali danes na komisiji.

Za prepoved uvoza vsega neobdelanega perja iz tretjih držav pa se je EU odločila zaradi hitrega širjenja ptičje gripe ter trenutnega velikega tveganja. Uvoz neobdelanega perja iz tretjih držav, ki jih je ptičja gripa že prizadela, je sicer bil prepovedan že prej, v tej skupini pa je bila večina velikih uvoznic. Prepoved na uvoz perja bo veljala vsaj do 31. julija.

Likvidacija perutnine na prizadetih farmah

Omenjene odločitve pa verjetno ne bodo edine, ki jih bodo na dvodnevnem zasedanju v Bruslju sprejeli izvedenci. Kot so povedali danes na komisiji, bi lahko stalni odbor za prehransko verigo ter živalsko zdravje že v četrtek potrdil tudi načrte za ukrepanje v primeru, da bi se ptičja gripa v EU iz divjih ptic razširila tudi na domačo perutnino. Sledeč predlogom, ki so v obravnavi, bo potreben zakol najmanj perjadi na prizadeti farmi.

Zagotovo bo potrebno pobiti ptice vsaj tam, kjer se bi bolezen pojavila, možen pa bi bil tudi širši zakol. Tudi v primeru izbruha virusa med perutnino pa bodo razglašeni trikilometrski zaščitni pas od žarišča ter desetkilometrski pas nadzora, kjer bodo potrebni zelo strogi ukrepi. Te pasove članica razglasi tudi, če virus odkrije pri divjih pticah.

Prav tako pa bodo izvedenci razpravljali o cepljenju ptic, tako divjih kot domačih, kot možni preventivi pred širjenjem ptičje gripe. Cepljenje je pod zelo strogimi pogoji v EU že omogočeno, izvedenci pa razpravljajo o prednostih in slabostih takega ukrepa, so dejali v Bruslju. Kot so razložili, je cepljenje pod strogimi pogoji nujno zato, ker bi sicer lahko kljub njemu prišlo do širjenja bolezni: če ptice niso pravilno cepljene, virus še naprej prenašajo, ne kažejo pa simptomov bolezni.

Ne bodo pa izvedenci govorili o vprašanju, ki se zaradi izbruha ptičje gripe pojavlja v več državah - nadomestilih za gospodarsko škodo, ki bi dosegla izjemne razsežnosti, če bi se pojavila med domačo perutnino. O tem bodo verjetno na prihodnjem zasedanju razpravljali kmetijski ministri EU, so povedali v Bruslju. Za ilustracijo: Nizozemska, ki je doživela izbruh ptičje gripe leta 2003, je zabeležila 150 milijonov evrov neposredne škode, pobitih pa je bilo 30 milijonov ptic.

Ptičja gripa tudi v Iraku in Indoneziji

Ptičja gripa se širi celo v Iraku. Iraške oblasti so danes sprožile preplah v južni provinci Majsan, ki meji na Iran, ter prepovedale prenašanje perutnine v in iz regije. To je zadnji v vrsti ukrepov iraških oblasti za boj proti ptičji gripi, s katero se je v Iraku okužila najmanj ena oseba.

Prebivalci Indonezije umirajo za ptičjo gripo hitreje in v večjem številu kot poprej, kar kaže na to, da postaja virus te bolezni vse bolj nalezljiv in nevaren, je sporočilo indonezijsko ministrstvo za kmetijstvo. Kot je povedal indonezijski minister za kmetijstvo Anton Apriyantono, število okužb s smrtonosnim virusom H5N1 pri ljudeh narašča, poleg tega pa ljudje, ki se okužijo, sedaj "umirajo hitreje". "To verjetno pomeni, da postaja virus vse bolj nevaren," je še povedal minister in dodal, da bo vlada v Džakarti zaradi tega poostrila nadzor, tudi na območjih, kjer pojava ptičje gripe pri perutnini zaenkrat niso odkrili.

Zaradi suma ptičje gripe so v bolnišnico sprejeli še dva prebivalca Džakarte. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v Indoneziji lani in letos za posledicami ptičje gripe umrlo 18 ljudi.