V ospredju razprav predvsem energetika

Moskva – »Veselim se plodnega dialoga s premierom Putinom in njegovo vlado. Poglobljenost naših pogovorov bo znova razkrila soodvisnost Rusije in EU ter dokazala, da težave rešujemo z odkritim pogovorom,« je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso povedal pred doslej največjim srečanjem evropske komisije in ruske vlade. Tovrstna srečanja sicer potekajo že od leta 1997, zadnje pa je bilo pred dvema letoma v Moskvi.

Rusija je tretji najpomebnejši evropski trgovinski partner in Unija je leta 2009 kljub globalni finančni krizi v Rusijo izvozila za kar 66 milijard evrov blaga, uvoz pa je dosegel vrednost 115 milijard. Številka je ogromna predvsem zato, ker Rusija pokrije kar četrtino vseh evropskih potreb po nafti in zemeljskem plinu. V države članice EU izvozi kar 88 odstotkov svoje nafte, 70 odstotkov plina in 50 odstotkov premoga, zato ni nobeno presenečenje, da bodo pogovori posvečeni predvsem energetiki.

»Tretji energetski sveženj EU, ki bo v veljavo vstopil 3. marca, bo negativno vplival na investicije in gradnjo infrastrukturnih objektov v Evropi,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Moskvi opozoril predsednik ruskega plinskega združenja Valerij Jazov. Putin se v Bruselj zato odpravlja z vrsto predlogov, ki naj bi ruskim podjetjem omogočili, da bodo lahko kljub uveljavitvi tretjega svežnja še naprej investirala v gradnjo evropske energetske infrastrukture.

Tretji energetski sveženj predvideva ločitev podjetij za transport in dobavo plina, kar pomeni, da ruski plinski monopolist Gazprom ne bi smel biti družbenik v podjetjih za gradnjo plinovodov Severni in Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Drugi problem so dolgoročne pogodbe o dobavi plina, ki se iztečejo leta 2030 ali celo 2040, po besedah Jazova pa zagotavljajo varno in zanesljivo evropsko energetsko oskrbo. »Če bo tretji energetski sveženj te pogodbe ukinil, potem se bo tveganje pri oskrbi povečalo,« je ocenil Jazov.

Pravna osnova za sodelovanje med EU in Rusijo ostaja leta 1997 sprejeti sporazum o partnerstvu in sodelovanju (PCA), čeprav sta Unija in Rusija že na vrhunskem zasedanju v Hanti-Mansijsku leta 2008 začeli pogajanja o sodobnejšem in bolj ambicioznem sporazumu, ki pa še zdaj ni pod streho. Sodelovanje obsega štiri področja, ki so jih leta 2003 določili na vrhunskem zasedanju v Sankt Peterburgu: skupno gospodarsko območje, skupno območje svobode, varnosti in pravosodja, skupni prostor zunanje varnosti ter skupni prostor raziskovanja in izobraževanja.

Na lanskem vrhu v Rostovu na Donu je zaživelo še partnerstvo za modernizacijo, s katerim želi Unija pomagati v procesu modernizacije Rusije in tako povečati gospodarsko rast in konkurenčnost. »V proces je treba vključiti širšo družbo. V ta kontekst sodijo vladavina prava, spoštovanje pravic državljanov in zagotavljanje transparentnega poslovanja podjetij,« je evropska komisija zapisala v sporočilu za javnost.

Zaradi lani končanih dvostranskih pogajanj o pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji evropska stran napoveduje uspešno srečanje, Rusija pa si napredka želi tudi na področju uvajanja brezvizumskega režima.