Tiskane izdaje
Najteže naj bi ga bilo doseči s Poljsko, menijo viri v Bruslju. Poljska je sicer v sredo sprožila protokolarni škandal, saj sta na vrh prišla oba, poljski premier Donald Tusk in poljski predsednik Lech Kaczynski, pri čemer slednji ni imel obvezne priponke in je prostor v razpravah odvzel zunanjemu in finančnemu ministru. Kaczynski je danes spet tukaj, in sicer je ob prihodu novinarjem povedal, da bo govoril o Rusiji.
Sarkozy: Usklajevanje potrebno tudi v gospodarstvu, ne le financah
EU bi morala usklajeno ravnati ne le zdaj v primeru finančne krize, ampak tudi na področju gospodarstva, je danes po koncu vrha EU v Bruslju poudaril predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in pri tem omenil primer avtomobilske industrije. Navedel je tudi celo vrsto vprašanj glede bodoče strukture mednarodnega finančnega sistema.
Sarkozy je poudaril, da se mora Evropa najprej izkopati iz krize. Za nas je prednsotna naloga, da bančni sistem uredimo tako, da institucije spet začnejo opravljati svoje delo. Prepričan je, da se bo EU, če se je sposobna usklajeno odzvati na finančno krizo, sposobna usklajevati tudi pri gospodarski krizi.
Za gospodarstvo potrebujemo enako usklajevanje kot pri financah, vendar o tem še ni soglasja. Sarkozy je povedal, da bo predsedujoča Francija vodilna tudi v tem primeru, in omenil, da so se Američani odločili, da bodo avtomobilski industriji dali na voljo posojilo v višini 25 milijard dolarjev. Vprašal se je, ali lahko EU od evropskih avtomobilskih proizvajalcev zahteva, da povsem spremenijo oziroma preusmerijo proizvodnjo k čistim tehnologijam, ne da bi jim pri tem pomagala.
Pri tem se je obrnil k predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, ki trdno stoji za cilji podnebno-energetskega paketa, ki države članice sili k varovanju okolja, temu pa bo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Sicer pa je rok za dogovor glede podnebnega paketa tako pomemben, da finančna kriza ne more biti izgovor, da cilje opustimo, je bil jasen Sarkozy.
Soglasje za svetovni vrh o finančni krizi
Sarkozy in Barroso sta po vrhu poudarila tudi, da v povezavi obstaja soglasje za svetovni vrh o finančni krizi, ki ga svet, kot je dejal francoski predsednik, potrebuje za preoblikovanje "kapitalističnega sistema" oziroma "finančnega sistema", kot se je izraizl Barroso.
"Ne govorim o reformi kapitalizma, ker se mi zdi preveč ideološko. Raje govorim o reformi finančnega sistema, ne gre torej za veliko razliko v razmišljanju. Resnično verjamemo v tržno gospodarstvo, ampak skupaj s pravili, kar evropsko gospodarstvo tudi predstavlja," je dejal Barroso.
Po njegovi oceni bo sobotno srečanje z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem zelo pomembno, saj ne more priti do globalne rešitve brez dejavne udeležbe ZDA. Vidimo, da obstaja pripravljenost, ki je prej ni bilo, da stvari pogledamo skupaj - ne le z Američani, ampak tudi s hitro rastočimi gospodarstvi, je dejal.
Sarkozy je dejal, da se zaveda, da bodo kmalu v ZDA volitve, ki bodo prinesle novega predsednika, a ta bo položaj prevzel šele januarja. To pomeni, da bi do mednarodnega vrha o finančni krizi v najboljšem primeru prišlo spomladi, kar pa je resnično prepozno. Stanje bi se lahko denimo še poslabšalo, lahko pa se stvar obrne tudi na bolje, pri čemer nekateri, ki so bili prej v težavah, ne bi hoteli sprememb, je dodal.
Na vrhu je treba govoriti o davčnih oazah, je poudaril Sarkozy. Banke, ki se jim zagotavljajo jamstva, ne bi smele delovati v davčnih oazah. Govoriti bi morali še o razlikah med hedge skladi in državnimi premoženjskimi skladi, o vlogi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter tudi o bonitetnih agencijah.
Vrh se bo moral dotakniti tudi o nagrajevanja vodilnih v finančnih institucijah, govoriti o tem, koliko velikih valut mora biti na svetu v prihodnje in kakšno razmerje naj bo med njimi. O vsem tem se moramo pogovoriti, zelo ambiciozno agendo moramo imeti, želim pa, da bi bil vrh novembra, je dejal Sarkozy in opozoril, da ne smemo zamuditi priložnosti za organiziranje družbe v 21. stoletju.
Oba politika sta se ob tem zavzela za močno evropsko vodstvo in poudarila, da EU potrebuje stabilno predsedstvo. Ne moremo delati tako, da vsakih šest mesecev nekaj spreminjamo, je dejal Sarkozy. Po njegovem bi lahko finančna kriza pomenila tudi, da bi se Evropejci pomirili z Evropo, saj je ta, ko je zaskrbljena ali ji kaj grozi, sposobna hitrega ukrepanja.
Ljudje zdaj razumejo, da se premikamo naprej in da Evropa ni le najmanjši skupni imenovalec, je sklenil predsedujoči EU Sarkozy.
Janša: EU pripravljena na spopad z vzroki finančne krize
Evropski vrh se je resno spopadel ne samo s posledicami, ampak tudi z vzroki za finančno krizo, ter opredelil ukrepe, ki ji mora Evropa sprejeti za to, da se ne bi ustavila gospodarska rast in da ne bi bila ogrožena delovna mesta - tako so sprejete usmeritve, ki omogočajo resen spopad z vzroki krize, je po vrhu v Bruslju dejal premier Janez Janša, ki se še zadnjič udeležil vrha EU v tem mandatu.
Med temi usmeritvami je premier Janša poudaril "klice po boljši regulaciji in po večji odgovornosti v finančnem sektorju, ki je eden pomembnejših vzrokov za nastanek te finančne krize, ter vprašanje bonitetnih agencij, kar je še posebej za Evropo, gledano v globalnem smislu, ključno vprašanje, ki ga je treba rešiti, preden bomo lahko govorili, da so vzroki odpravljeni".
"Če bodo ti ukrepi uresničeni, ne bodo samo uspešno odpravljene posledice, ampak se bodo odpravili tudi vzroki te krize," je poudaril premier Janša.
Med evropskimi voditelji je prevladala tudi visoka stopnja strinjanja, da je potreben nov svetovni finančni sistem, saj sistem, vzpostavljen leta 1944 ne odgovarja več novim razmeram, je pojasnil Janša. Tudi ta sprememba na globalnih finančnih trgih je po Janševem mnenju eden od razlogov, da se je ta kriza zgodila. "Svet financ se je globaliziral, nov svetovni dogovor je nujen," je menil. EU bo prvi korak naredila s skorajšnjim obiskom v ZDA in Kanadi.
Poziv k spremembi svetovnega finančnega sistema
Ta poziv k spremembi svetovnega finančnega sistema temelji na predlogu predsednika britanske vlade Gordona Browna, ki je k reviziji globalnih finančnih institucij, vzpostavljenih na konferenci v Bretton Woodsu leta 1944, ker ne zmorejo več nadzorovati tesno povezanih finančnih centrov, pozval pred vrhom po srečanju s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.
Julija 1944 je ila v ameriškem mestu Bretton Woods finančna konferenca ZN s ciljem vzpostaviti stabilen monetarni sistem, ki bi omogočil hitro in učinkovito povojno obnovo močno oslabljenega svetovnega gospodarstva. S tem namenom sta bila ustanovljena Mednarodni denarni sklad (IMF) in Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD).
Evropa tako predlaga reformo svetovnega finančnega sistema. Ta reforma predvideva "večjo odgovornost tistih, ki z njim upravljajo, večjo transparentnost in večji nadzor finančnih trgov, čemur je posvečen tudi dober del sklepov, ki se nanašajo na finančno krizo", je pojasnil Janša. "Še preden se novi mehanizmi vzpostavijo, bo stekla koordinacija nacionalnih nadzornih organov, ki doslej med seboj praktično niso bili povezani. Sklepi vrha pozivajo k najmanj mesečnemu sestajanju," je še razložil Janša.
Podnebje: Cilji in koledar ostajata, prožnost pri izvajanju
Evropski vrh je potrdil ambiciozne podnebne in energetske cilje ter časovni okvir, ki predvideva dogovor do decembra, zavzel pa se je tudi za več prožnosti pri uresničevanju teh ciljev ob upoštevanju posebnosti posameznih držav, je po koncu vrha pojasnil premier Janez Janša. Rešitve za upoštevanje teh posebnosti so ključne za uspeh, je ocenil.
"Dosegli smo soglasje o podnebno-energetskem svežnju in potrjujem, da cilji in koledar ostajata nespremenjena," je sporočil predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Ne bomo popustili v boju proti podnebnim spremembam. Še posebej sem zadovoljen, da decembrski rok ostaja. Delali bomo skupaj z industrijo," pa je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Vrh EU je namreč danes Evropsko komisijo pozval, naj do konca leta pripravi predloge za podporo evropski industriji in v prihodnjih tednih pospeši delo, da bi pri uresničevanju ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev našla ustrezne rešitve za vse sektorje evropske ekonomije, upoštevajoč posebne razmere v posameznih članicah.
K upoštevanju razlik v gospodarskem potencialu med državami članicami je zaradi finančne krize prvi dan vrha pozvala skupina osmih držav, imenovana "skupina solidarnosti" - Bolgarija, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška. Na to, da bi zastavljeni cilji preveč obremenili njena podjetja, že dovolj prizadeta zaradi finančne krize, je opozorila tudi Italija. Poljska in Italija sta celo zagrozili z vetom.
"Izpolnjevanje ciljev v okviru podnebno-energetskega svežnja nekaterim novim državam članicam kratkoročno prinaša večjo odvisnost in večje tveganje, zato so te države članice v pogovorih iskale načelne rešitve, ki bodo z delom Evropske komisije do decembra konkretizirane," je razložil premier Janša. "Od tega je bistveno odvisen uspeh tega paketa in od tega vloga EU v boju proti podnebnim spremembam," je opozoril.
Janša je kot enega ključnih problemov, ki ga izpostavljajo omenjene nove države članice, omenil izhodiščno leto, na podlagi katerega bi morale države članice zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. "V razpravi je bilo jasno, da bomo vztrajali pri zavezah, da se dogovor doseže do konca leta, da pa bo prišlo do večjega upoštevanja specifičnega položaja posameznih držav, možno tudi, a to je zgolj moje ugibanje, do prestavitve izhodiščne letnice," je menil.
Slovenija ni v tej skupini držav, ker se je ta problem ne dotika neposredno. "Slovenija je v nekoliko drugačnem položaju, kakor tudi Ciper in Malta," je dejal Janša, a dodal, da razumemo situacijo Poljske, Češke in baltskih držav, ki imajo še dodatne probleme zaradi neobstoječih energetskih povezav.
V današnjih sklepih vrh sicer poziva k okrepitvi in dopolnitvi osnovne infrastrukture, predvsem vseevropskih omrežij, pri čemer bo pozornost namenjena tudi povezavi najbolj oddaljenih držav v Evropi. Komisijo poziva, naj pripravi akcijski načrt za pospešeno medsebojno povezovanje v baltski regiji; delovni načrt mora biti pripravljen do konca leta.
Skupne zavezujoče cilje v boju proti podnebnim spremembam so marca lani podprle vse države članice. Takrat so se dogovorile, da bodo do leta 2020 glede na izhodiščno leto 1990 zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, povečale delež obnovljivih virov na 20 odstotkov, za prav toliko pa tudi izboljšale energetsko učinkovitost. Ti cilji ostajajo, prožni so le načini za njihovo uresničevanje, izhaja iz novih sklepov.
Marca letos so se sicer voditelji dogovorili, da mora unija do konca leta 2008 doseči dogovor o podnebno-energetskem paketu in s tem omogočiti njegov sprejem še v tem zakonodajnem mandatu, najpozneje v začetku 2009.
Solana pesimist glede pogajanj z Rusijo
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je ob prihodu ocenil, da se pogajanja z Rusijo ne bodo nadaljevala v bližnji prihodnosti.
Solana je danes potrdil, da se pogajanja o novem strateškem partnerstvu z Rusijo, zamrznjena zaradi vdora ruskih sil v Gruzijo, ne bodo nadaljevala kmalu, a izrazil upanje, da bo to pred vrhom EU in Rusije 14. novembra. "Pogajanja se bodo nadaljevala, ko bo končana analiza, ocena, ki jo pripravljata svet in komisija," je dejal.
EU in Rusija pogajanj o novem strateškem partnerstvu, zamrznjenih zaradi krize z Gruzijo, sicer predvidoma ne bosta nadaljevali pred načrtovanim vrhom EU in Rusije 14. novembra v Nici, so prejšnji petek nakazali v Bruslju. Države članice niso enotne, ali je Rusija izpolnila pogoj za nadaljevanje teh pogajanj.
"Evropska unija mora glede gruzijske krize oblikovati svoj koncept in ta koncept mora vsekakor temeljiti na prijateljstvu z Rusijo in Gruzijo," je v sredo na srečanju zunanjih ministrov 27 držav članic EU ob robu Evropskega sveta v Bruslju poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.
O posledicah zavrnitve lizbonske pogodbe
Evropski vrh bo o posledicah zavrnitve lizbonske pogodbe na irskem referendumu znova razpravljal decembra s ciljem, da bi vsaj delno opredelil rešitev in skupno pot naprej. Irska bo med tem nadaljevala posvetovanja, ki naj bi prispevala k rešitvi, izhaja iz osnutka najnovejših sklepov vrha EU.
Sarkozy je sicer v sredo ob predstavitvi razlogov za irski "ne", ki jih je kolegom pojasnil irski premier Brian Cowen, poudaril, da bi bilo treba decembra opredeliti vsaj časovni načrt reševanja problemov, ki so nastali zaradi zavrnitve lizbonske pogodbe na Irskem. "Decembra ne bo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj, ampak časovni načrt je potreben," je po navedbah virov menil Sarkozy.
"Moj cilj je, da do decembra opredelimo korake, ki jih bo potrebno sprejeti prihodnje leto. Rad bi prišel decembra nazaj z jasnim stališčem glede skupne opredelitve elementov za rešitev in skupne poti naprej," je bil v sredo v nagovoru voditeljem previden Cowen. "Izjemno dobro se zavedam pomembnih mejnikov v letu 2009, ki bodo zelo hitro zahtevali jasnost," je dejal, a opozoril na irske skrbi.
"Jasno je, da naši partnerji ne želijo odpreti pogajanj o Lizbonski pogodbi. Hkrati pa moram biti jasen, da bomo potrebovali zadovoljiv odziv na irske skrbi, da bomo našli sprejemljivo pot naprej," je opozoril kolege v govoru na vrhu. Irce najbolj skrbi: prihodnja sestava Evropske komisije, vprašanje irske vojaške nevtralnosti, socialna vprašanja in obdavčevanje, je Cowen povzel opravljene raziskave.
Iz Cowenovega govora se da sklepati, da si bo Irska vzela čas in da najbrž niti decembra ne bo predložila konkretnih rešitev. Zamuda z lizbonsko pogodbo pa odpira pereče vprašanje sestave prihodnjega Evropskega parlamenta in Evropske komisije, saj veljavna pogodba iz Nice v prihodnjih mandatih parlamenta in komisije predvideva tako bistveno zmanjšanje števila evropskih poslancev kot zmanjšanje evropskih komisarjev, ki pa ga ne opredeljuje natančno.
Vprašanje volitev v Evropski parlament naslednje leto
Sarkozy je v sredo v razpravi po navedbi virov tudi poudaril, da bo treba decembra opredeliti potek volitev v Evropski parlament naslednje leto, kar izhaja tudi iz osnutka sklepov, v katerih piše, da bi bilo treba decembra opredeliti "skupno usmeritev". Tako je mogoče pričakovati, da bo decembrski vrh odločal tudi o sestavi prihodnje Evropske komisije, saj evropski poslanci poudarjajo, da bi morala za novo sestavo Evropskega parlamenta veljati enaka podlaga kot za novo sestavo Evropske komisije.
Čeprav naj bi torej evropski vrh o prihodnji sestavi Evropskega parlamenta razpravljal decembra, pa je na podlagi irskih stališč že danes jasno, da bo parlament izvoljen po pogodbi iz Nice. EU tako decembra čaka pomembna razprava o tem, kako naj bosta sestavljena novi parlament in komisija, ne da bi to povzročilo preveč vroče krvi in odprlo preveč občutljivih vprašanj med državami članicami.
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki je v sredo sodeloval v razpravi evropskih voditeljev o lizbonski pogodbi, je vse države, ki tega še niso storile, pozval k ratifikaciji lizbonske pogodbe. Pogodbe še nista ratificirala češki in švedski parlament, Poljska pa ima težave, ker njen predsednik, ki je sicer lizbonsko pogodbo lani decembra slovesno podpisal, okleva s končnim blagoslovom ratifikacije. Poziv k ratifikaciji sicer posredno ostaja tudi v najnovejšem osnutku sklepov.
Vrh EU dokončno potrdil sveženj o priseljevanju in azilu
Evropski svet je danes v Bruslju dokončno potrdil sveženj o priseljevanju in azilu, v katerem so se EU in države članice zavezale, da si bodo prizadevale za pravično, učinkovito in dosledno odzivanje na izzive in priložnosti, ki jih prinaša priseljevanje.
Pakt, eden temeljnih projektov francoskega predsedstva EU, ki "temelji na solidarnosti med državami članicami in sodelovanju s tretjimi državami, bo v prihodnje jedro skupne politike EU in držav članic na področju priseljevanja in azila", piše v osnutku sklepov. "Ta skupna politika mora temeljiti na dobrem upravljanju migracijskih tokov ter upoštevati interese držav gostiteljic, držav izvora in migrantov," poudarjajo evropski voditelji.
Temeljna načela pakta so uresničena v vrsti ukrepov, ki bi jih morali nemudoma izvajati tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Ta načela bodo upoštevana tudi v prihodnjem programu dela Evropske komisije, ki bo predložen maja 2009, dokončno pa naj bi bil oblikovan v času švedskega predsedovanja. Izvajanje pakta bo obravnavano v okviru letne razprave, ki se bo začela na zasedanju Evropskega sveta junija 2010.
Kaczynski zamudil razpravo, zaradi katere je prišel na vrh EU
Poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je kljub nasprotovanju poljske vlade odpotoval na vrh EU in tam sprožil protokolarni škandal, je danes zamudil razpravo o Gruziji, zaradi katere je prišel na zasedanje. "Predsedujoči Evropskemu svetu je predčasno končal razpravo o podnebnih spremembah in začel debato o Gruziji," je po vrhu pojasnil Kaczynski.
Kot je še dejal poljski predsednik, ga v času razprave o podnebno-energetskem paketu ni bilo v sobi za zasedanja, ampak je bil 150 metrov stran. "Moje mesto je zasedel finančni minister Jan Rostowski," je še dejal Kaczynski in dodal, da ga je poljski premier Donald Tusk obvestil o začetku razprave o Gruziji. "Tekli smo nazaj, a je bilo že prepozno. Razprava, ki se je začela le dve minuti pred tem, je bila že končana," je pojasnil.
Poljska je v sredo sprožila protokolarni škandal, saj sta na vrh prišla oba, premier Tusk in predsednik Lech Kaczynski, pri čemer slednji ni imel obvezne priponke in je prostor v razpravah odvzel zunanjemu in finančnemu ministru. Ob prihodu v Bruselj so Kaczynskemu dovolili vstop v prostore vrhunskega srečanja, pa čeprav ni imel ustrezne priponke. To so mu pripeli ob vstopu, zato se je lahko v glavni dvorani brez težav posedel poleg Tuska za pogajalsko mizo.
Kaczynski in Tusk, ki se nista mogla dogovoriti, kdo bo zastopal Poljsko na vrhu EU sta odpotovala v Bruselj vsak s svojim letalom. Kaczynski je za pot v Bruselj najel zasebno letalo, kar ga je stalo 43.000 evrov.
Spor o pristojnostih predsednika in premiera se na Poljskem vleče že leto dni. Poljska ustava namreč teh pristojnosti ne ločuje jasno.
