V Potsdamu o segrevanju ozračja

Berlin - V nemškem Potsdamu se bodo danes zbrali okoljski ministri držav, ki skupaj v ozračje izpustijo dve tretjini toplogrednih plinov. Ministri iz članic skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) ter iz petih največji držav v razvoju - Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in Južnoafriške republike - bodo poskušali doseči napredek glede mednarodnih ciljev pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov.

Srečanje bo najboljša priložnost za napredek v globalni okoljski politiki v zadnjih letih, so prepričani nemški gostitelji. Čeprav po navedbah nemškega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Matthiasa Machniga na srečanju ne pričakujejo preboja, gre po njihovem mnenju za "pomemben vmesen korak".

Poleg omenjenih držav bodo na srečanju sodelovali tudi predstavniki Evropske komisije, Programa ZN za okolje (UNEP), konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCC) in Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).
Po današnji svečani večerji bodo udeleženci v petek pričeli z delom na področju biološke različnosti, ki mu bodo v petek popoldne in v soboto sledili pogovori o klimatskih spremembah.

Bodo ZDA, kot največja onesnaževalka ozračja, končno sodelovale?

Edini dosedanji globalni dogovor o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov je bil Kjotski protokol, katerega izvrševanje je močno ohromilo nesodelovanje največje onesnaževalke ozračja ZDA, ki v ozračje sama izpusti kar četrtino svetovnega izpusta toplogrednih plinov. Zmanjševanje izpustov bi bilo namreč po mnenju analitikov učinkovito le, če največje onesnaževalke delujejo skupaj.

Kjotski protokol se izteče leta 2012, zato se poskušajo države dogovoriti o omejevanju izpustov po tem datumu. Vprašanje, ki se poraja, je, ali bo članicam Evropske unije, ki so v petek med seboj dosegle po mnenju nekaterih zgodovinski dogovor o 20-odstotnem zmanjšanju toplogrednih izpustov do leta 2020, uspelo pritegniti tudi druge države. Če ji bodo druge države sledile, bo EU v primerjavi z letom 1990 do leta 2020 svoje izpuste zmanjšala ne le za 20 temveč za 30 odstotkov, je napovedala nemška kanclerka Angela Merkel.

Poleg ZDA so problem postale tudi države v razvoju, kot so Brazilija, Indija in Kitajska, ki so tudi same velike onesnaževalke, a omejitve izpustov doslej zanje niso veljale.

Glede na to, da je položaj ameriškega predsednika Georgea Busha zaradi položaja v Iraku in poraza republikancev na kongresnih volitvah trenutno oslabljen, je čas pravi, da bi se Bush pokazal kot močan svetovni voditelj in prevzel aktivnejšo vlogo pri globalnem varstvu okolja, menijo nekateri analitiki.

Po drugi strani pa prevladuje mnenje, da "ni možnosti", da bi države v razvoju pristale na določeno stopnjo zmanjšanja toplogrednih izpustov. Največ, kar lahko pričakujemo, je dogovor o povečevanju energetske učinkovitosti v teh državah ter uvoz čistejše tehnologije vanje, menijo analitiki.