Za veliko Indijcev je že to nedosegljiv rok. Veliko sezonskih delavcev se je napotilo v svoje vasi in nekateri od njih že brez koronavirusa umrejo zaradi lakote in izčrpanosti. Samo iz New Delhija in Mumbaja se je peš napotilo več sto tisoč, če ne milijon ljudi, ki so ostali brez dela, potem ko je Modi prejšnji teden razglasil tritedensko karanteno, s katero naj bi preprečili širjenje epidemije. Ustavili so javni in medkrajevni promet, zaradi česar kolone moških, žensk in otrok korakajo brez hrane in denarja. Priporočilo, da si je treba umivati roke, je v tem primeru slišati kot največji cinizem.
Indija je danes prijavila manj kot 1100 primerov covida-19, od teh 29 smrtnih. Čeprav je to število veliko nižje od tistega v ZDA ali Italiji, so strokovnjaki opozorili, da jih drastično povečanje obolelih še čaka. Ker več kot četrtina Indijcev živi v revščini, več kot polovica pa nima rednega dostopa do čiste vode, je upravičena bojazen, da bi lahko koronavirus v tej državi strašljivo veliko ljudem vzel življenje.
Del žrtev bo povzročila že karantena. Indija je po delu prebivalstva, okuženega z virusom hiv, na tretjem mestu na svetu. Organizacija za nadzor nad aidsom je leta 2017 objavila, da gre za 21,4 milijona ljudi. Vlada za večino obolelih omogoča brezplačno protivirusno zdravljenje. Ker so to največkrat prebivalci revnih območij, v katerih ni dovolj zdravstvenih ustanov in lekarn, so prisiljeni redno hoditi v mesto po zdravila. Zdaj je njihovo življenje ogroženo, pa ne samo zaradi tega, ker jim policija ne dovoli oditi iz vasi, tudi peš ali s kolesom ne. Predsodki do okuženih z virusom hiv v Indiji niso izginili niti takrat, ko je bil sprejet zakon proti diskriminaciji posameznikov, okuženih s tem virusom. V času pandemije so namreč vsi ti predsodki privedli do nasilja.
Milijoni brezdomcev
Modi je svojo veliko nacijo presenetil z razglasitvijo karantene. Nasprotniki mu očitajo predvsem to, da je bila ta uvedena brez načrta. Nekaterim indijskim državam in območnim vladam je uspelo organizirati avtobusni prevoz za del migrantov iz največjih središč, večina pa jih je ostala tam, kjer so trenutno bili. V nedeljo je osrednja vlada ukazala zaprtje notranjih meja med državami, kar je privedlo do dodatne zmede in posamičnih nemirov.
Po poročanju indijskih medijev so po državi zagotovili več kot 60.000 postelj za izolacijo posameznikov, ki so pripotovali iz tujine, pa tudi za tiste, ki so bili v stiku z obolelimi. V večini primerov so razmere v tovrstnih karantenah slabe – premalo je stranišč, prostora, hrane in še zlasti strokovne pomoči.
Številne vasi so se, kot se velikokrat zgodi v takšnih razmerah, same organizirale. Ko iz mesta prispejo migranti, ki imajo družino v katerem od odročnih krajev, jih vaške starešine prisilijo, da si na drevesu zgradijo zasilno zatočišče, v katerem morajo preživeti dva tedna. Šele nato jim dovolijo vstopiti v hišo. Ni znano, kaj naredijo s tistimi, pri katerih se pokažejo simptomi covida-19.
Indija se je spremenila v državo, v kateri znotraj meja narašča migracijska kriza. Nihče točno ne ve, koliko brezdomcev je v tej deželi, je pa jasno, da gre za milijone ljudi, katerih obstoj je bil do zdaj odvisen od dobrodelnosti templjev, ljudskih kuhinj in bogatih posameznikov. Zdaj so jim zaprli vrata. Tukaj je skoraj 80 milijonov prebivalcev revnih četrti, ki ne veljajo za brezdomce, a prav tako živijo v nesprejemljivih razmerah, v katerih bo težko ustaviti okužbo, če se bo ta začela širiti.
Vlada v New Delhiju je objavila, da bo revnim olajšala položaj z 22 milijardami dolarjev pomoči, se je pa ob tem pojavilo vprašanje, kako bodo razporedili to pomoč. Osemdeset odstotkov od več kot 470.000 milijonov delavcev ni nikjer prijavljenih, tako da je jasno, da ne bodo imeli dostopa do teh sredstev.
Modi je kljub temu zatrdil, da je z največjo karanteno v zgodovini preprečil širjenje pandemije. Ceno bodo plačali najrevnejši, kar je pravzaprav slika sveta, ki ga pravkar oblikuje koronavirus.