V Sarajevu protesti proti razsodbi ICJ

Sarajevo - V Sarajevu se je danes zbralo več kot pet tisoč protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ponedeljkovi razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da Srbija ni neposredno odgovorna ali sokriva za genocid med vojno v BiH v letih 1992-1995.

Protestniki v Sarajevu so danes izrazili nezadovoljstvo in razočaranje zaradi ponedeljkove razsodbe ICJ. "Smo razočarani nad dejstvom, da Srbija ni bila spoznana za krivo genocida med vojno v BiH," je med nagovorom zbranim protestnikom poudaril Izet Ganić, vodja Združenja žrtev genocida.

"S takšno razsodbo bo Srbija ostala destabilizacijski faktor v regiji tudi v prihodnje," je še izjavil Ganić. Protestniki so državne institucije BiH tudi pozvali, naj uvedejo takojšnje ustavne spremembe, ki bi omenjale tudi genocid in s katerimi bi razpustili Republiko srbsko, ki je po njihovem mnenju neposreden produkt genocida v letih 1992 in 1995.

Premier srbske entitete Milorad Dodik je medtem najbolj iskana haaška obtoženca Radovana Karadžića in Radka Mladića pozval, naj se predata Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Nista več junaka in to nista nikoli bila," je poudaril Dodik za televizijo RTRS.

Današnje proteste so organizirali potem, ko je ICJ glede tožbe, ki jo je proti nekdanji ZRJ oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori leta 1993 vložila BiH, Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH v letih 1992-1995 ter zavrnilo zahtevo BiH po izplačilu visoke denarne odškodnine. Sodišče je sicer obenem razsodilo, da je Srbija s tem, ko ni izkoristila svojega očitnega vpliva na bosanske Srbe, da bi preprečila genocid nad bosanskimi Muslimani v Srebrenici, kršila mednarodno pravo.

Število sil EUFOR v BiH se bo do junija zmanjšalo na 2500

Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC) je danes za eno leto podaljšal mandat uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, tako da bo ta deloval do 30. junija 2008, je po zasedanju PIC sporočil vodja urada Christian Schwarz-Schilling. PIC bo o delovanju urada posebej razpravljal oktobra letos in februarja prihodnje leto. "Regionalno vprašanje ni glavno vprašanje, bistvene so razmere v BiH, osredotočiti se je treba na ustavno reformo," je Schwarz-Schilling pojasnil podaljšanje mandata.

Kot pa so danes sporočili iz diplomatskih virov je politični in varnostni odbor sil EUFOR v Bosni in Hercegovini sklenil, da se bo število varnostnih do junija letos postopoma zmanjšalo s približno 6000 na 2500. Hkrati so se predstavniki odbora odločili, da bo ukrep zmanjšanja sil "reverzibilen", kar pomeni, da lahko v šestmesečnem obdobju število vojakov po potrebi še vedno zvišajo nazaj na 6000, so pojasnili viri.

Zmanjšanje sil je že v ponedeljek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Varnostne razmere v BiH dopuščajo zmanjšanje tamkajšnjih mednarodnih sil, je dejal. Varnostni vidik v BiH ni zaskrbljujoč, kar pa ne velja za politične razmere, saj " politični vidik povzroča frustracije in zaskrbljenost", je poudaril.

Predsedstvo BiH ob odločitvi PIC razdeljeno

Odzivi članov predsedstva BiH na današnjo odločitev Sveta za uresničevanje miru v BiH (PIC) o podaljšanju mandata urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH so različni. Bošnjaški in hrvaški član predsedstva Haris Silajdžić in Željko Komšić sta z odločitvijo zadovoljna, srbski član predsedstva Nebojša Radmanović pa ne deli njunega mnenja.

Rupel: Podaljšanje mandata logično

Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je s premierom Janezom Janšo na uradnem obisku v Skopju, je podaljšanje delovanja urada označil za "logično". Oceno, da je navzočnost visokega predstavnika še potrebna, je po njegovi oceni namreč "upravičena", "saj je v BiH še cela vrsta stvari nedokončanih", pri čemer je izpostavil reformo policije in ustavne spremembe.

Kot je dodal, bo BiH gotovo napredovala prej z visokim predstavnikom, kot brez njega, saj je "koristen in prijazen do BiH", saj vzpodbuja evropske procese v državi. Sam sicer sploh ni pričakoval, da bi urad visokega mednarodnega predstavnika ukinili, kot je bilo sprva načrtovano, da se bo zgodilo s 30. junijem letos.

Na vprašanje, kako ocenjuje ponedeljkovo razsodbo Mednarodnega sodišča v Haagu, da Srbija ni neposredno odgovorna za genocid v BiH, je minister Rupel dejal, da se s sodbo strinja. Kot pomembnega je pri tem izpostavil poziv sodišča Srbiji k sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je dodal, bo Srbija namreč "deležna veliko večje podpore, če bo uspela rešiti to poglavje, ki je veliko breme".

"Obsoditi celotno državo, tudi po demokratičnih volitvah, za zločine, za katere je kriv Miloševičev režim, je težko," je še pristavil in poudaril, da je težko obsoditi za nek grozljiv dogodek cel narod. Sedanji vladi v Srbiji je treba dati možnost, da pokaže, da misli drugače, da misli iti naprej, je še dodal.