V Skopju izginile razbitine letala

Podgorica - Skrivnosti v zvezi s smrtjo nekdanjega makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega je štiri leta potem, odkar je 26. februarja 2005 strmoglavilo letalo makedonske vlade vrste super king air, v katerem so poleg predsednika umrli še pet njegovih sodelavcev in posadka letala, vedno več.

Makedonski mediji poročajo, da je pred štirinajstimi dnevi iz vladne komisije za obnovljeno preiskavo tega primera (komisijo so ustanovili pred enim letom, v prejšnji preiskavi pa so ugotovili, da je letalo strmoglavilo zaradi napake pilota) prišla novica, da so našli kovinski del z elektronsko kartico, ki da je »ključni« dokaz za začetek nove preiskave.

Del so domnevno našli med ostanki letala, ki so že dve leti v hangarju vojaškega dela skopskega letališča Aleksander Veliki, kamor so jih pripeljali iz Mostarja. Viri iz vladne komisije so novinarjem razkrili, da dela z elektronsko kartico doslej sploh niso opazili in da od analize, ki bo opravljena v Berlinu, pričakujejo povsem nove, morda tudi za ugotavljanje vzroka nesreče letala pomembne informacije.

Mediji pa so kmalu zatem poročali, da so iz vojaškega hangarja »čez noč« izginili vsi ostanki letala. Kdo jih je odstranil in kam jih je odpeljal, še ni znano, opazili pa so, da so izginili, ko so nekateri vojaški strokovnjaki na podlagi odkrite elektronske kartice in drugih ostankov začeli spodbijati vsem ugotovitve preiskave vzrokov nesreče.

Javnost so hkrati spomnili, da se od uradnih poročil razlikujejo tudi pričevanja Ahmeta Pehlice in Hakije Savroja, prebivalcev Rotimlja pri Mostarju, ki sta bila priči nesreče. Novo preiskavo je nekajkrat zahteval tudi Andreas Gross, švicarski predstavnik v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in osebni prijatelj Trajkovskega. Vztrajal je, da je treba razjasniti celo vrsto nasprotujočih si podrobnosti, povezanih z nesrečo. Spraševal se je, kako je takratni premier Branko Crvenkovski, ki je kmalu zatem Trajkovskega nasledil na predsedniškem položaju, mogel izjaviti, da nesreče ni preživel nihče, če pa so ostanke letala našli šele dan po njegovi izjavi.

Grossa je zanimala tudi vloga enot Sforja, ki so sodelovale pri iskanju razbitin letala. Predstavniki Sforja so namreč izjavili, da so ostanke našli, potem so to zanikali, zaprli širše območje nesreče in šele dan pozneje še enkrat sporočili, da so razbitine našli in da ni nihče preživel. Ni jasno niti, kaj se je dogajalo v sedmih minutah, ko je bila iz neugotovljenega vzroka pretrgana komunikacija med letalom in nadzornim stolpom mostarskega letališča.

Poleg tega se o vzrokih nesreče nenehno sprašujejo tudi družinski člani ponesrečencev. Poudarjajo, da so dobili nekatere osebne predmete preminulih, ki so bili nepoškodovani, preiskovalna komisija pa je trdila, da je letalo z vsemi potniki popolnoma zgorelo.

(Iz sredine tiskane izdaje Dela)