V Srbiji od polnoči predvolilni molk

Sarajevo – V Srbiji je opolnoči začel veljati predvolilni molk pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, ko se bo za naklonjenost dobrih 6,65 milijona volilnih upravičencev in vstop v 250-člansko skupščino potegovalo skoraj 3.700 poslanskih kandidatov iz približno štiridesetih strank in ene skupine državljanov. Izidi vzporednih volitev naj bi bili znani že kakšno uro po zaprtju volišč.

Volitve so razpisali 10. novembra in od takrat do četrtka opolnoči je trajala verjetno najdaljša predvolilna kampanja v zgodovini srbskih volitev. Na glasovnicah bo 20 list poslanskih kandidatov, ki jih je predlagalo približno 40 političnih strank, vključno s tistimi, ki se za poslanske mandata potegujejo v sedmih koalicijah.

Volitve poslancev v srbski parlament tudi na Kosovu

Volitve poslancev v srbski parlament bodo priredili tudi na Kosovu v krajih, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo, za dobrih 31 tisoč volilnih upravičencev pa tudi v tujini, v 34 državah, vključno s Črno goro, s katero je bila Srbija do maja lani v državni skupnosti. Po sicer redkih izsledkih javnomnenjskih raziskav naj bi bile glavne tekmice za največ poslanskih sedežev v novem skupščinskem sklicu Srbska radikalna stranka (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, Demokratska stranka (DS) predsednika Srbije Borisa Tadića in demokratska stranka Srbije (DSS) sedanjega premiera Vojislava Koštunice.

Srbski protesti zoper neodvisnost Kosova

Balkanu grozijo novi pretresi. V Sarajevu so te dni z ogorčenjem sprejeli nedavne izjave srbskega premiera Vojislava Koštunice in zunanjega ministra Vuka Draškovića, ki sta morebitno odločitev varnostnega sveta ZN, da podpre neodvisnost Kosova, povezala z obstojem državne neodvisnosti in ozemeljske celovitosti BiH. Čeprav sta bili izjavi izrečeni na predvolilnih shodih, je povezovanje usode Kosova in Republike srbske sprožilo ogorčene odzive tudi v mednarodni diplomaciji.

Vodstvo v Banjaluki molči, čeprav je bil glavni zagovornik te balkanske kupčije prav novi voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik. Koštunica je na predvolilnem zborovanju v Šabcu (kakor Milošević na Gazimestanu) vzkliknil: »Če bi se Srbija odrekla Kosovu, bi bilo enako, kakor če bi nehala braniti Republiko srbsko.« Kakšna je bila usoda Srbov, ki jih je zunaj srbskega ozemlja branil Milošević, pa dobro vemo. Zunanji minister Drašković je šel še korak dlje. V Beogradu je pred zbranimi privrženci izjavil, da bodo imeli državljani Republike srbske, če bo varnostni svet ZN izpolnil kosovsko zahtevo po neodvisnosti, prav tako pravico do samoodločbe in neodvisnosti.

Slovenija upa na zmago demokratičnih sil v Srbiji

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je na današnji nujni seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, podprl nadaljnje zavzemanje Slovenije, da bi na nedeljskih volitvah v Srbiji prevladale demokratične sile. Takšno stališče deli tudi Evropska unija, ki prva tako "upa na zmago proevropskih demokratičnih sil", je po seji povedal predsednik odbora Jožef Jerovšek. Le takšen razvoj dogodkov bo Beogradu podalo možnost za obnovitev pogajanj z EU o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Ta je povezava lani prekinila zaradi nezadostnega sodelovanja srbskih oblasti s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je na novinarski konferenci po seji povedal predsednik odbora. "Vse to bi prispevalo k stabilizaciji razmer na tem območju," je še povedal Jerovšek.

Odbor DZ za zunanjo politiko je sicer podprl izhodišča za udeležbo zunanjega ministra Dimitrija Rupla na Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose prihodnji ponedeljek v Bruslju. Do omenjenega zasedanja zunanjih ministrov držav članic EU po besedah Jerovška prihaja "v posebnem trenutku" - takoj po parlamentarnih volitvah v Srbiji in tik pred predstavitvijo predloga posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova.

Člani OZP so razpravljali tudi o odprtih vprašanjih glede Iraka in Irana. Pri tem so izrazili upanje, da bodo zunanji ministri EU na zasedanju v ponedeljek in torek v Bruslju zavzeli stališče tudi glede ugibanj o morebitnem napadu Izraela na Iran.

Več v današnjem tiskanem Delu