V Srbiji pokopali posmrtne ostanke družine Karađorđević

S tem so po besedah srbskega predsednika in članov kraljeve družine popravili več desetletij trajajočo krivico.

Objavljeno
06. oktober 2012 19.42
SERBIA/
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si
Beograd − V družinski cerkvi na Oplencu v Srbiji so danes z državniškimi častmi pokopali posmrtne ostanke kneza Pavla Karađorđevića, kneginje Olge in njunega sina Nikole, ki so jih 28. septembra izkopali na pokopališču v Laussani, v četrtek pa prepeljali v Srbijo. S tem so po besedah srbskega predsednika Tomislava Nikolića in članov kraljeve družine popravili več desetletij trajajočo krivico.

Današnje slovesnoti so se po poročanju srbske tiskovne agencije Beta med drugim udeležili člani družine Karađorđević − najstarejši sin kneza Pavla, knez Aleksander, kneginja Jelisaveta in princ Aleksander −, pa tudi številni srbski politiki, med njimi predsednik Nikolić.

Ta je med nagovorom še povedal, da so z današnjo slovesnostjo popravili krivico, storjeno knezu Pavlu, ki so ga spoštovali po vsem svetu, v domovini pa ne. »Danes si bomo s hrbta sneli velik del bremena, ki smo si ga naložili sami, ko smo se zaslepljeni s sedanjostjo obrnili od spoštovanja vredne preteklosti,« je dejal Nikočić in dodal, da je to velik dan za Srbijo.

Kot smo na Delu že poročali, je bil knez Pavel Karađorđević sicer prvi član srbske kraljeve družine, ki ga je sodišče uradno rehabilitiralo. Višje sodišče v Beogradu je to storilo decembra lani, ko je razveljavilo odločbo državne komisije iz leta 1945, s katero je bil knez na podlagi leta 1943 sprejete deklaracije spoznan za vojnega zločinca, in vse njene pravne posledice.

Karađorđevići so skupaj s knezom Pavlom 27. marca 1941 zbežali iz Jugoslavije. Pavla Karađorđevića, ki je bil rojen leta 1893 v Sankt Petersburgu, je komunistična oblast v Jugoslaviji leta 1945 namreč razglasila za izdajalca in vojnega zločinca zaradi avtoritarnega vladanja in sodelovanja pri pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu sil osi. Knezu so odvzeli tudi vse državljanske pravice in zasegli premoženje. Do smrti v 84. letu starosti leta 1976 je živel v izgnanstvu v različnih državah, od Grčije do Kenije in Južne Afrike. Umrl je v Parizu, pokopali pa so ga v Lozani v Švici, kjer sta bila pokopana tudi njegova soproga, kneginja Olga, in sin Nikola.

Srbski kraljevi družini je nova srbska zakonodaja omogočila popravilo nekaterih storjenih krivic. Dediči kneza Pavla lahko zaprosijo za vrnitev zaseženega premoženja, leta 2000 pa se je v domovino vrnil tudi sin Petra II., princ Aleksander II. Karađorđević.

Dinastija je imela premoženje tudi v Sloveniji. Kralj Peter je imel dvorec z gozdom in parkom ob Bohinjskem jezeru in lovski dom v Kamniški Bistrici, knez Pavel pa je bil lastnik gradu Brdo pri Kranju, ki je po drugi svetovni vojni postal poletna rezidenca Josipa Broza Tita, lastita pa si ga tudi princesa Jelisaveta in princ Aleksandar.