V Srbijo prepeljali posmrtne ostanke kneza Pavla

Posmrtne ostanke srbske kraljeve družine bodo jutri z državnimi častmi pokopali v družinski cerkvi na Oplencu.

Objavljeno
05. oktober 2012 12.22
Serbia Yugoslavia Royal Family
Ma. Ja., Delo.si, Vili Einspieler, Beograd
Ma. Ja., Delo.si, Vili Einspieler, Beograd

Beograd − V Srbijo so včeraj prepeljali posmrtne ostanke kneza Pavla Karađorđevića, kneginje Olge in njunega sina Nikole, ki so jih 28. septembra izkopali na pokopališču v Laussani. Posmrtne ostanke srbske kraljeve družine so prepeljali v beograjsko stolnico, kjer se jim bodo lahko državljani poklonili do 17. ure, jutri pa jih bodo z državnimi častmi pokopali v družinski cerkvi na Oplencu.

Slovesnosti, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, so se po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug med drugim udeležili hči kneza Pavla in kneginje Olge − princesa Jelisaveta Karađorđević z družino, princ Aleksandar Karađorđević z družino, srbski predsednik in premier, Tomislav Nikolić in Ivica Dačić, patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej in ostali cerkveni dostojanstveniki.

Kot je na slovesnosti poudaril patriarh Irinej, je bila z vrnitvijo posmrtnih ostankov po sedmih desetletjih, ko je knez z družino veljal za izdajalca, popravljena zgodovinska krivica. Irinej je poleg tega dogodek označil za veliki dan za srbski narod, Srbijo in Beograjčane, Nikolić in Dačić pa sta obljubila, da bodo v domovino vrnili tudi posmrtne ostanke drugih članov družine Karađorđević, predvsem kralja Petra.

Knez Pavel Karađorđević je bil sicer prvi član srbske kraljeve družine, ki ga je sodišče uradno rehabilitiralo. Višje sodišče v Beogradu je to storilo decembra lani, ko je razveljavilo odločbo državne komisije iz leta 1945, s katero je bil knez na podlagi leta 1943 sprejete deklaracije spoznan za vojnega zločinca, in vse njene pravne posledice.

Karađorđevići so skupaj s knezom Pavlom 27. marca 1941 zbežali iz Jugoslavije. Pavla Karađorđevića, ki je bil rojen leta 1893 v Sankt Petersburgu, je komunistična oblast v Jugoslaviji leta 1945 razglasila za izdajalca in vojnega zločinca zaradi avtoritarnega vladanja in sodelovanja pri pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu sil osi. Knezu so odvzeli tudi vse državljanske pravice in zasegli premoženje. Do smrti v 84. letu starosti leta 1976 je živel v izgnanstvu v različnih državah, od Grčije do Kenije in Južne Afrike. Umrl je v Parizu, pokopali pa so ga v Lozani v Švici, kjer sta bila pokopana tudi njegova soproga, kneginja Olga, in sin Nikola.

Srbski kraljevi družini je nova srbska zakonodaja omogočila popravilo nekaterih storjenih krivic. Dediči kneza Pavla lahko zaprosijo za vrnitev zaseženega premoženja, leta 2000 pa se je v domovino vrnil tudi sin Petra II., princ Aleksander II. Karađorđević. Dinastija je imela premoženje tudi v Sloveniji. Kralj Peter je imel dvorec z gozdom in parkom ob Bohinjskem jezeru in lovski dom v Kamniški Bistrici, knez Pavle pa je bil lastnik gradu Brdo pri Kranju, ki je po drugi svetovni vojni postal poletna rezidenca Josipa Broza Tita, lastita pa si ga tudi princesa Jelisaveta in princ Aleksandar.