Tiskane izdaje
15:30 Vilnius - Finančni ministri EU so danes in v petek v Vilniusu razpravljali o drugem stebru bančne unije - enotnem mehanizmu za reševanje bank, s katerim želijo v prihodnje zagotoviti urejeno sanacijo in likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev. Razprava je osvetlila velike razlike v mnenjih, kako naj ta mehanizem deluje.
Evropska komisija je enotni mehanizem za reševanje bank, ki bo bdel nad izvajanjem pravil o sanaciji in likvidaciji bank, predlagala julija. Finančni ministri so na neformalnem zasedanju v Vilniusu prvič razpravljali o njenem predlogu.
Mehanizem vključuje enotni organ za reševanje in enotni sklad za reševanje, ki naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, torej okoli 55 milijard evrov.
Enotni mehanizem za reševanje bo dopolnil enotni nadzorni mehanizem, ki naj bi začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Skupaj naj bi zagotovila, da bo reševanje bank v bodoče učinkovito, z najmanjšimi stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo.
»Za zdaj je bilo to topovsko obstreljevanje v vse smeri,« je pogovore o mehanizmu za reševanje bank ta konec tedna v Vilniusu povzel nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki napoveduje zanimivo razpravo v prihodnjih mesecih.
Vse članice se načelno strinjajo, da je enoten mehanizem za reševanje bank treba vzpostaviti, in to hitro, sploh zato, ker je ključen za učinkovit enotni nadzor in na sploh za uspeh bančne unije, ki velja za ključno orožje pri premagovanju krize.
Eden ključnih problemov v razpravi o mehanizmu za reševanje bank je pravna podlaga, ki predvideva, da bi ta mehanizem deloval pod okriljem Evropske komisije, ki bi tako pridobila velike, po mnenju več članic prevelike pristojnosti.
Komisija bi namreč lahko sama odločila o tem, da je neka banka zrela za sanacijo, in državi naložila, da jo reši in plača račun, medtem ko več članic vztraja pri načelu, naj plača tisti, ki odloča. Ta problem izpostavlja predvsem Nemčija.
Nemčija trdi, da jo podpira približno polovica držav. Podobne pomisleke kot Nemčija ima tudi Slovenija, ki se sicer zavzema za to, da bi bili vsi trije stebri bančne unije postavljeni čim prej.
Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier, ki je ureditev predlagal, v odzivu na očitke poudarja, da komisiji ni preostalo drugega, kot da vzame vajeti v svoje roke. »Če ima kdo boljšo idejo, sem jo pripravljen preučiti,« je pozval.
Voditelji EU so junija zastavili cilj, da dosežejo dogovor o mehanizmu za reševanje bank do konca leta 2013, tako da bo predlog mogoče sprejeti še pred koncem sedanjega mandata Evropskega parlamenta, ki se bo iztekel spomladi 2014.
Cilj komisije je tako, da začne drugi steber bančne unije, ki vključuje danes predlagani mehanizem za reševanje ter nova pravila za sanacijo in likvidacijo bank, delovati od januarja 2015.
Bančna unija, ki naj bi povrnila zaupanje v območje evra in preprečila nove krize, bo stala na treh stebrih. Prvi je enotni bančni nadzor, drugi enotni sistem za reševanje bank, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.
Sicer pa sodi bančna unija v proces nadgradnje Ekonomske in monetarne unije. Kriza je namreč osvetlila razpoke v njeni arhitekturi, ki jih sedaj poskuša unija odpraviti z bančno in fiskalno unijo ter s poglabljanjem ekonomske in politične unije.
Zasedanja se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
13.10: Finančni minister Uroš Čufer ocenjuje, da bodo prenos slabih terjatev na slabo banko najverjetneje izvedli v enem svežnju. Poudarja tudi, da Sloveniji ni treba na trg pred koncem leta, saj ima dovolj likvidnosti tudi za začetek leta, piše STA.
»Imamo dovolj likvidnosti tudi za začetek leta, tako da posebne potrebe s tega vidika ni. Je pa seveda želja, da se te stvari čim prej naredijo − ne zaradi same likvidnosti, ampak ker sedanja situacija v bankah pomeni zastoj gospodarstva,« je pojasnil minister.
Očiščenje bančnega sistema, torej prenos slabih terjatev na slabo banko, je namreč po njegovih besedah prva stvar, ki jo mora Slovenija narediti, da bo lahko začelo gospodarstvo normalno delovati.
13.06: Finančni minister Uroš Čufer verjame, da bo Slovenija uspela doseči dogovor o pravem proračunu za naslednji dve leti, ter izpostavlja, da je politična stabilnost predpogoj tako za sprejetje dobrega proračuna kot za normalno delovanje države in zadolževanje na trgih. »Tega se včasih v Sloveniji malo premalo zavedamo,« je dejal.
V Vilniusu je bilo v minulih dneh neuradno slišati izraze zaskrbljenosti zaradi politične stabilnosti v Sloveniji in ocene, da ta povečuje verjetnost programa pomoči.
Minister Čufer se je na te skrbi odzval z besedami, da je politična stabilnost zelo pomemben element, saj je predpogoj za sprejetje normalnega proračuna, za normalno delovanje države in za zadolževanje na finančnih trgih. »Nihče namreč ne želi posojati denarja državam, ki niso finančno stabilne, saj investitorji ne vedo, kdo bo vlada in kaj bo z denarjem počela,« je pojasnil.
***
Včeraj so ministri že razpravljali o bančni uniji, finančnih in gospodarskih razmerah, ukrepanju za izboljšanje življenja malih in srednjih podjetij, sklepih vrha G20, pripravah na letno srečanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke ter pripravah na srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G20, ki bo od 10. do 12. oktobra.
