V ZDA aretiranih 26 bosanskih Srbov

Washington - V ZDA je bilo v vrsti racij zaradi kršitve imigracijske zakonodaje aretiranih 16 nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Srbov, med njimi dva, ki naj bi sodelovala v pokolu Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Obtožnice 15 aretiranih bremenijo, da so pri pri pridobivanju statusa begunca v ZDA prikrivali vojaško preteklost in s tem kršili zakonodajo, eden od aretiranih pa je obtožen, da je zakonodajo na podoben način kršil pri pridobivanju ameriškega državljanstva.

Med aretiranimi je tudi nekdanji poveljnik srbske policijske čete v Srebrenici Nedžad Ikonić, ki naj bi sodeloval pri pokolu več tisoč Muslimanov leta 1995. Aretirali so ga v Wisconsinu. Trem obtoženim se je uspelo pravočasno skriti in zaenkrat ostajajo na svobodi.
Obtožencem sedaj grozi do 15 let zapora. Racije so potekale v šestih ameriških zveznih državah - v Wisconsinu, na Floridi, v Koloradu, Michiganu, Ohiu in Severni Karolini.

Del Pontejeva za podaljšanje mandata haaškega sodišča

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je v petek v govoru pred Varnostnim svetom ZN v New Yorku znova obtožila Srbijo ter Republiko srbsko, da ščitita najbolj iskana vojna zločinca. Zato je VS ZN pozvala k podaljšanju mandata haaškega sodišča, vse dokler se vsi obtoženi ne bodo znašli pred roko pravice, so sporočili iz ZN.

"VS ZN mora poslati glavnima obtožencema Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću sporočilo, da se bosta, ne glede na to, kdaj bosta aretirana, morala soočiti s sojenjem na haaškem sodišču," je dejala Del Pontejeva. Po njenih besedah je zato nujno treba podaljšati mandat sodišča, ki se izteče leta 2010. "To je izrednega pomena za več deset tisoč žrtev, ki zaupajo pravičnosti Združenih narodov," je dodala.

Srbsko vlado in oblasti Republike srbske je obtožila, da niso pokazale dovolj pripravljenosti za aretacijo Karadžića in Mladića, čeprav jim je haaško sodišče pogosto posredovalo točne in podrobne podatke o njuni lokaciji. "To je izraz skrajnega nespoštovanja do več tisoč večinoma muslimanskih, pa tudi hrvaških in drugih nesrbskih žrtev v Bosni in Hercegovini," je menila.

Pred VS ZN je nastopil tudi srbski minister za javno upravo in lokalno samoupravo Zoran Lončar, ki je obtožbe glavne haaške tožilke zavrnil in zatrdil, da njegova vlada dela vse, kar je v njeni moči, da bi čim bolje sodelovala s Haagom. Spomnil je, da je Beograd od januarja lani izročil haaškemu sodišču 16 obtožencev. Tudi predstavnik BiH je poudaril, da njegova država trdo dela na iskanju obtoženih vojnih zločinov in da je pripravljena v prihodnjih mesecih še podvojiti svoja prizadevanja.

Predsednik haaškega sodišča Fausto Pocar pa je pojasnil, da se bodo vsa sojenja osebam, ki so že v priporu v Haagu, končala predvidoma do leta 2009, vse pritožbe pa naj bi bile rešene najkasneje dve leti zatem. Povedal je tudi, da postopki v zadnjem času tečejo hitreje, saj so na sodišču opravili več sprememb.