Tiskane izdaje
21.00: Bela hiša je danes sporočila, da se vojak Manning lahko poteguje za predsedniško pomilostitev, a mora vložiti prošnjo, ki bo po njihovoh zagotovilih nato obravnavana tako, kot vsaka druga.
18.05: Organizacije za človekove pravice, med njimi ACLU in Amnesty International, so obsodile izrečeno kazen. Kot trdijo, je nepravično, da bo moral Manning za zapahi preživeti več deset let, krivci za vojne zločine, ki jih je razkrinkal, pa so še vedno na prostosti.
Po drugi strani pa je žvižgaška spletna stran WikiLeaks izrečeno kazen označila za pomembno strateško zmago. Po njihovih izračunih bo namreč Manning za pogojni izpust lahko zaprosil čez manj kot devet let.
16.47: Kot poroča tiskovna agencija Reutres, bodo Manningovi 35-letni zaporni kazni poleg 1294 dni, ki jih je že preživel za zapahi, odšteli še 112 dni, zaradi krutega ravnanja, kateremu je bil podvržen med priporom v oporišču Quantico v zvezni državi Virginia.
16.42: Sodnica po poročanju tujih tiskovnih agencij med današnjo obravnavo svoje odločitve o višini kazni ni pojasnila. Manninga so zatem nemudoma odpeljali s sodišča, njegovi privrženci pa so ob tem vzklikali »Še naprej se bomo borili zate Bradley« in »Ti si junak«.
16.32: Polkovnica Denise Lind, predsedujoča sodnica na vojaškem sodišču v ameriškem oporišču Fort Meade pri Washingtonu, ki je izrekla kazen, je sicer že pred časom napovedala, da bo v izrečeno zaporno kazen štela tudi čas, ki ga je Manning že preživel za zapahi − 1294 dni. Kot poroča tiskovna agencija AP, bo za pogojno izpustitev lahko zaprosil potem, ko bo odsluži najmanj tretjino zaporne kazni.
16.27: Na dan prihajajo podrobnosti. Kot poroča Guardian, bo Manning nečastno odpuščen iz vojske. Poleg tega so mu znižali čin, izgubil pa bo vse ugodnosti.
16.20: Ameriško vojaško sodišče je vojaka Bradleyja Manninga zaradi razkritja več sto tisoč zaupnih dokumentov ameriške vlade organizaciji WikiLeaks obsodilo na 35 let zapora.
***
Washington − Polkovnica Denise Lind, predsedujoča sodnica na vojaškem sodišču v ameriškem oporišču Fort Meade pri Washingtonu, bo ob 16. uri po srednjeevropskem času začela z izrekom kazni vojaku Bradleyju Manningu, obsojenemu zaradi predaje več sto tisoč zaupnih dokumentov ameriške vlade žvižgaški organizaciji WikiLeaks.
Sodnica bo odločila, kje bo 25-letni vojak preživel naslednja leta svojega življenja − na prostosti ali v vojaškem zaporu v Fort Leavenworthu v Kansasu. Tožilstvo je sicer pred dnevi zanj zahtevalo 60 let zapora, obramba pa je sodnico pozivala k prizanesljivosti in predlagala največ 25-letno zaporno kazen. Sodnica je sicer že pred časom napovedala, da bo v izrečeno zaporno kazen štela tudi 1293 dni, ki jih je Manning že preživel za zapahi.
Manning: izdajalec ali idealist?
Vojaško sodišče je Manninga konec julija zaradi predaje kopice zaupnih dokumentov žvižgaški organizaciji WikiLeaks spoznalo za krivega v 20 od skupno 22 točk obtožnice, med drugim za vohunjenje, tatvino in računalniško prevaro, ne pa tudi v najhujši točki obtožnice − nudenju pomoči sovražniku, za kar je zagrožena dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Kljub temu vojaku, ki ga nekateri označujejo za glas resnice, ki je Američanom razkril, kaj vlada počne v njihovem imenu, drugi pa mu očitajo izdajo, grozi do 90 let zapora.
Petindvajsetletni vojak je sicer priznal, da je leta 2010 WikiLeaksu posredoval več kot 470.000 dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, 250.000 diplomatskih dokumentov ameriškega State Departmenta ter več posnetkov z bojišč. Kot je pojasnil, je hotel s svojo potezo razkriti vojne zločine in razkrinkati ameriško diplomacijo.
Manning se je pozneje za svoje dejanje celo opravičil. »Razumem, da moram plačati ceno za svoje odločitev,« je povedal, a obramba upa, da ta cena ne bo previsoka. Sodnico je poskušala prepričati, da je Manning zgolj naivni žvižgač, ki nikakor ni hotel pomagati ameriškim sovražnikom, poleg tega pa je WikiLeaksu posredoval zgolj material, ki ne bi škodil vojakom ali ameriški nacionalni varnosti.
Tožilstvo je po drugi strani Manninga med približno dva meseca trajajočim sojenjem označilo za anarhističnega hekerja in izdajalca, ki je razkril zaupne informacije, za katere je obljubljal, da jih bo varoval. Trdijo, da se je zaradi njegovih dejanj do zaupnih dokumentov dokopal tudi pokojni voditelj teroristične organizacije Al Kaide Osama bin Laden, česar se je Manning menda dobro zavedal.
Vse od njegove aretacije sicer številne organizacije za človekove pravice pozivajo k njegovi izpustitvi. Označili so ga celo za »globoko grlo« današnjega časa, poskušajo pa ga nominirati tudi za letošnjo Nobelovo nagrado za mir.
