Tiskane izdaje
Po podatkih ARD ob 21.35 Merklovi manjka pet glasov do absolutne večine v bundestagu.
21.38
Nova evroskeptična stranka Alternativa za Nemčija (AfdD) bo najverjetneje za malenkost zgrešila parlament, toda njen predsednik Bernd Lucke je zadovoljen: »To je močan rezultat za tako mlado stranko,« je dejal. Seveda še upajo na 5 odstotkov. »Mnogi naši pristaši so volili po pošti in ko bodo prispeli ti, bomo gotovo dosegli pet odstotkov, «je za časopis taz rekel nek pristaš stranke.
Merklova je na povolilni oddaji Elefantenrunde na ARD bežno omenila primer Slovenije: težave v bančnem sektorju, poroča bruseljski dopisnik Peter Žerjavič.
Volilna udeležba: 73-odstotna.
20.40
Edina majhna stranka, ki se je nocoj dobro izkazala, je bila levica (Linke), ki lahko računa na okoli 8,5 odstotka glasov, torej bistveno več od zelenih.
»Kdo bi si leta 1990 mislil, da bo to tretja najmočnejša politična sila v Nemčiji?« je svojim privržencem nocoj dejal strankarski vodja Gregor Gysi. »Če bi tak rezultat napovedal leta 1990, bi me zaprli na psihiatrični oddelek.«
20.00
Kot se zdi, zaradi petodstotnega praga v parlamentu ne bo zastopanih okoli 16 odstotkov volivnih glasov - več kot kdajkoli prej, piše Spiegel.
19.30
Zadnji kancler, ki je imel absolutno večino v parlamentu, je bil Konrad Adenauer. To je bilo leta 1957. Tudi njemu se je obrestovala obljuba: Brez eksperimentov.
19.20
Po novi projekciji ARD bi Merklova lahko celo dobila absolutno večino v parlamentu.
Časnik taz je za jutri že pripravil naslovnico, na kateri ob fotografiji Merklove piše: Naslednji izhod 2017!
19.00
Žareča Merklova se med drugim zahvaljuje svojemu možu, ki mu pogosto rečejo Fantom iz opere, saj se v javnosti pojavlja tako redko. Tokrat pa je na sedežu stranke CDU, poroča Spiegel.
Sicer pa je rekla, da so rezultati »super«.
Merklova bo nastopila tretji štiriletni mandat.
18.50
Po projekciji televizijske hiše ARD bodo konzervativci kanclerke Merklove dobili 298 sedežev v parlamentu, socialni demokrati pa 184. Zeleni bodo imeli 57 sedežev, levica 59.
18.37
»To je najbridkejša ura za liberalce v zadnjih stoletjih,« je izjavil Christian Lindner, vodja FDP v Severnem Porenju-Westfaliji.
18.20
Ob primerjavi vzporednih volitev pri ARD in ZDF se pokaže, da je sedanja vladajoča koalicija Angele Merkel izgubila večino. Krščanski demokrati so sicer prepričljivo prvi (42 do 42,5 % glasov), toda njihov liberalni koalicijski partner FDP bo dobil le od 4,5 do 4,7%, kar pomeni, da ne bo dosegel parlamentarnega praga. Tudi evrokritična AfD je po rezultatih vzporednih volitev pod parlamentarnim pragom (4,8 do 4,9 %), poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na drugem mestu so socialni demokrati Peera Steinbrücka: 26 do 26,5%.
18.00
V Nemčiji bo še zanimiva volilna noč, iz Bruslja komentira naš dopisnik Peter Žerjavič. Rezultati vzporednih volitev: CDU/CSU po prognozi ARD zmagali z 42%, a FDP le 4,7 % antievrska AfD pa 4,9. SPD 26, Zeleni 8, Linke 8,5.
To pomeni, da položaj Merklove ni ogrožen, njena desnosredinska koalicija pa je vprašljiva. Levosredinska SDP Peera Steinbrücka: 26,5%.
17.45
Neuradni podatki že krožijo, vendar je prve volilne izide dovoljeno objaviti šele ob 18. uri. Kazen za ta prekršek je 50.000 evrov, poroča Spiegel.
xxxxx
Berlin - Volivci največje gospodarske sile v Evropi in četrte na svetu danes volijo člane 18. bundestaga. Volišča so se odprla ob 8. uri zjutraj, zaprla se bodo od 18. zvečer. Rezultati vzporednih volitev bodo znani v nekaj minutah, uradni izidi pa bodo sledili kmalu. Zaradi zapletenega sistema izračunavanja mandatov in napovedanega tesnega izida pa je pričakovati, da bo končna sestava novega bundestaga znana šele čez nekaj ur.
Na volišča po Nemčiji je danes vabljenih skoraj 62 milijonov volilnih upravičencev, ki bodo s svojimi glasovi premešali strankarske karte in sestavili novo vlado. Kljub temu, da je gospodarska kriza, ki je dodobra zamajala Evropsko unijo, spodnesla številne vidnejše voditelje članic EU, javnomnenjske raziskave 59-letni Angeli Merkel in njenim krščanskim demokratom (CDU/CSU) napovedujejo gotovo volilno zmago.
Bolj kot vprašanje, kdo bo zasedel kanclerski položaj, pa je med tokratnimi volitvami v ospredju vprašanje, s kom bo Angela Merkel prihodnje štiri leta vodila državo. »Redko je bilo tako tesno. Javnomnenjske raziskave [dosedanji] koaliciji Merklove napovedujejo izredno krhko večino,« je včeraj poročal Süddeutsche Zeitung. Raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da bo njena dosedanja koalicijska partnerka Svobodna demokratska stranka (FDP) le s težavo prestopila 5 odstotni volilni prag.
Če FDP ostane pred vrati parlamenta, bo Merklova primorana v koalicijo z rivalsko socialdemokratsko stranko (SPD), katere obraz je v predvolilnem letu postal kanclerkin najpomembnejši tekmec 66-letni Peer Steinbrück. Ta je le nekaj ur pred začetkom današnjih volitev znova poudaril, da ga ministrski položaj v »veliki koaliciji« s krščanskodemokratsko stranko CDU ne zanima. »Izpostavljam dve stvari. Prvič, hočem biti kancler vladne koalicije med socialdemokrati in Zelenimi. Drugič, nisem pripravljen služiti v kabinetu velike koalicije,« je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Čeprav je nekdanji finančni minister izključil možnost sodelovanja v novi veliki koaliciji CDU/CSU in SPD - stranki sta sodelovali med letoma 2005 in 2009 - pa si takega sodelovanja menda želi kar tretjina Nemcev.
Ena od neznank današnjega dne je tudi podpora pred komaj osmimi meseci nastali stranki Alternativi za Nemčijo (AfD), ki nezadovoljne volivce desnosredinske politične opcije prepričuje z geslom: »Nemčija evra ne potrebuje, drugim državam pa škodi« in zahtevo po nadzorovanem razpadu skupne evropske valute. Čeprav javnomnenjske raziskave nakazujejo, da stranka AfD ne bo prestopila volilnega praga, bi jo lahko v zadnji minuti v Bundestag porinili še neodločeni volivci, ki so zadnjo odločitev sprejeli šele v zadnjih dneh. Takih naj bi bilo kar petino.
Več o bitki za Bundestag preberitev naši interaktivni grafiki.
