Tiskane izdaje
20.00 - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je da izjavo za javnost v kateri napoveduje odločitev, ki jo bo, če bo sprejeta, pozdravil ves svet. Voditelj meni, da se ostale države ne smejo vmešavati v grške notranje zadeve, vendar pa imajo dolžnost da ohranijo skupno dediščino. Zatrdil je, da je evro v središču evropskega združevanja in v primeru »eksplozije« evra bi prišlo tudi do »eksplozije« Evrope. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je razvoj dogodkov komentirala z izjavo, da »za Nemčijo štejejo zgolj dejanja.« Zatrdila je tudi, da bo Nemčija, če Grčija ne sprejme predlaganih ukrepov, vztraja pri njenem izstopu iz Unije.
18.30 - Govorice iz Aten: nepolitično vlado, ki naj državo pripelje iz krize, bo morda vodil nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lucas Papademos, ki pa novinarjem še ni dal nobenih izjav. Dosedanji premier Jorgos Papandreu se bo, kot kaže, poslovil skupaj s svojo zamislijo o referendumu.
17.30 - Grška vladajoča stranka Pasok bo svojega voditelja in dosedanjega predsednika vlade Jorgosa Papandreuja poskusila prepričati, naj se odpove vodenju vlade narodne rešitve, če se bodo o njej dogovorili z opozicijsko Novo demokracijo. Iz Aten je slišati, naj bi nepolitično vlado, ki naj državo pripelje iz krize, vodil nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lucas Papademos. Papademos je ta čas profesor na harvardski Kennedy School of Government, v nedavnem intervjuju pa se je zavzel za prepričljiv srednjeročni program proračunske konsolidacije, ki bi vseboval tudi obširno privatizacijo. Morebitni prihodnji grški premier zagovarja tudi ukrepe za povečanje zaupanja investitorjev in politični konsenz v državi - vsaj zadnjega bo morda pomagal ustvarjati tudi sam.
16.00 - Po hudih pritiskih iz svoje stranke in opozicije se grški premier Jorgos Papandreu zdaj odpoveduje referendumu o odpisu dolgov in varčevalnih ukrepih. Spornemu koraku, ki je močno razdelil Grčijo in Evropo, se Papandreu odpoveduje zato, ker se bo z opozicijsko Novo demokracijo pogovarjal o ustanovitvi skupne vlade , je povedal medijem, pogovori o tem pa se bodo začeli že danes popoldne. Če bodo soglašali o prehodni vladi, pa lahko Grčija kmalu pričakuje tudi nove volitve, s tem pa se najverjetneje poslavlja tudi zamisel referenduma, saj se je proti njemu izrekla vrsta vladnih in opozicijskih politikov in je Papandreu pri ostajal vse bolj osamljen. Ni še znano, ali se namerava dosedanji premier ponuditi tudi za voditelja prehodne vlade, ki naj bi zdaj izvedla boleče varčevalne ukrepe, o katerih so se doslej v grški družbi ogorčeno prepirali.
15.00 – Novinarsko popoldne v Cannesu, poročajo tamkajšnji poročevalci, poteka v čakanju na za osemnajsto uro napovedano tiskovno konferenco nemške kanclerke Angele Merkel, političarke, ki jo je ameriški Forbes pravkar še enkrat razglasil za najvplivnejšo žensko sveta. 57-letna kanclerka (z letnim dohodkom v višini 303.800 evrov) po pisanju ameriške revije vodi najbolj živahno evropsko gospodarstvo in je splošno sprejeta kot neuradna voditeljica EU, vanjo bolj kot v svojega predsednika menda verjamejo celo Francozi.
»Nemčija mora sprejeti odločnejše ukrepe za rešitev dolžniške krize evroskega območja, kljub političnim tveganjem za kanclerkino koalicijo. Polovični ukrepi ne bodo zalegli,« svetujejo pri Forbesu, kjer pa so pred Merklovo postavili tri moške – ameriškega predsednika Baracka Obama, ruskega voditelja Vladimirja Putina in Kitajca Hu Jintaa. Res pa je, da so ti trije zdaj samo opazovalci evropske krize in da ima Merklova v primeru svoje uspešne rešitve vse možnosti, da se povzpne še višje.
14.00 - Evropski in svetovni trgi slavijo odločitev Evropske centralne banke pod novim vodstvom Italijana Maria Draghija, da vsem napovedim navkljub zniža obrestne mere. Investitorje enako zanima, ali je to enkratna odločitev ali morda vendarle novi trend, saj se donosi številnih evropskih obveznic dvigajo v višave, ob nedavnem spodletelem poskusu prodajanja obveznic z varščino evropskega reševalnega sklada pa je odpovedal celo EFSF. Obveznice, ki bi pomagale Irski, bodo ponovno ponudili šele prihodnji teden, hkrati pa se vse bolj zapleta položaj v Grčiji, kjer je iz vladajoče socialistične stranke Pasok slišati vse več napovedi, da bo premier Jorgos Papandreu kmalu odstopil.
Od ene evropske tragedije k drugi: kot poroča britanski Guardian, je evrska kriza preprečila izid tretjega albuma pesmi italijanskega ministrskega predsednika. Silvio Berlusconi se je menda sam odločil, da albuma z naslovom »Prava ljubezen« zaradi krize še ne bo dal na trg. Zato pa tudi Berlusconi obljublja, da bo nujne varčevalne ukrepe svoje države s preveč dolgovi in premalo gospodarske rastiv prihodnjih dveh tednih predstavil parlamentu in z njimi povezal zaupnico svoji vladi.
13.00 - Kljub težavnemu položaju se svetovni državniki še znajo tudi pošaliti. »Med potjo sem Nicolasa obvestil o svojem prepričanju, da je Giulia podedovala videz svoje matere in ne očeta, kar je res odlično,« se je o francoskem kolegu, ima iz prejšnjih zakonov tri fante, v zakonu z manekenko in pevko Carlo Bruni pa se mu je pravkar rodila hčerka, ponorčeval ameriški predsednik Barack Obama. »Zdaj si torej deliva enega največjih izzivov in blagoslovov življenja, to je, da sva očeta našim hčeram.«
Ameriški voditelj pa najbrž uživa tudi v tem, da enkrat za spremembo ni glavna tarča pritožb gospodarskih in finančnih strokovnjakov, težave evrskega območja so ta čas veliko bolj v ospredju. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta tako v Cannesu po nekaj preložitvah odpovedala tiskovno konferenco, saj se je preveč zavleklo dopoldansko srečanje francoskega predsednika in nemške kanclerke z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem in španskim Joséjem Rodriguezom Zapaterom. Videti je, da se evropski državniki zdaj intenzivno pripravljajo, kako po morebitnem grškem referendunskem »ne« zaščititi druge ranljive države.
12.00 − Grški premier Jorgos Papandreu kljub uporu v svoji stranki še naprej zagovarja potrebo po »širšem konsenzu« o evropskih in mednarodnih pogojih za preprečitev bankrota. Ker pa je vsem jasno, da bi grški »ne« pomenil tudi izstop države iz evrskega območja, mnogi že ugibajo, kako to v primeru grškega "ne" zakonsko izvesti, saj pogodbe EU tega ne
predvidevajo.
Pri tiskovni agenciji Bloomberg navajajo izjavo pravnega oddelka Evropske centralne banke iz decembra 2009, »da bi bil izhod iz evra tako zahteven konceptualno, zakonsko in dejansko, da je verjetnost enaka ničli.« No, verjetnost je zdaj enaka petdesetim odstotkom ali več in statistiki že računajo, da bi vsak Grk ponovno uvedbo drahme plačal z 11.500 evrov v prvem letu in 4000 evrov drugem. Nemška kanclerka Angela Merkel ob tem že govori o nujnosti hitrejše krepitve evra: »Potem bomo neglede na rezultat grškega referenduma imeli pripravljene odgovore, ki so dobri za evro.«
Ameriški predsednik Barack Obama pa je po pogovorih s francoskim gostiteljem vrha G20 Nicolasom Sarkozyjem dejal, da je Evropa sicer naredila nekaj pomembnih korakov k vsestranski rešitvi, a morajo zdaj poskrbeti še za podrobnosti.
10.00 − Prva točka današnjega dnevnega reda gostitelja G20 Nicolasa Sarkozyja je srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, za njim je na vrsti Microsoftov Bill Gates, pa indijski ministrski predsednik in drugi.
Opoldne pa se bo zasedanje devetnajstih razvitih in hitro razvijajočih se držav ter EU začelo s polno paro. Na sporedu so teme kot akcijski načrt za rast in zaposlovanje ter reformiranje mednarodnega monetarnega sistema. Popolnoma upravičena pa je domneva, da bo francoski predsednik manj užival v velikopoteznih razpravah o spremembah globalnega finančnega in gospodarskega sistema, ampak se bo skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, vodstvom EU in IMF ter vsemi drugimi svetovnimi voditelji, slabe volje zaradi nadaljevanja krize evrovega območja, še naprej mukotrpno ukvarjal z Grčijo.
Država, ki šteje le nekaj odstotkov evrskih gospodarskih dejavnosti in sploh ni članica G20, bo po razglasitvi referenduma o odpisu dolgov in varčevalnih ukrepih še naprej prevladovala v Cannesu. Tudi zato, ker zdaj z ministrskim predsednikom Jorgosom Papandreujem ne soglaša niti njegov finančni minister Evangelos Venizelos. »Grško mesto v evru je zgodovinski dosežek grškega ljudstva in se ga ne sme izpraševati z referendumom,« je povedal, iz Aten pa prihaja novica, da je premier Papandreu za danes dopoldne sklical izredno zasedanje vlade.
Za dodatne glavobole je poskrbela tudi gospodarsko veliko močnejša Italija, potem ko se premieru Silviu Berlusconiju v sredo ni posrečilo sprejeti vseh ukrepov za spodbudo gospodarske rasti, ki jih od visoko zadolžene države zahteva EU. Poročajo, da je vlada v Rimu sicer sprejela vrsto ukrepov kot prodajo državne lastnine in varčevanje, ne pa tudi reforme pokojninskega sistema ter liberalizacije trga delovne sile in davkov.
