Tiskane izdaje
16.55: Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je kot temeljni kamen ruske zunanje politike, ki jih vodi tudi glede Sirije, izpostavil VS OZN, po njegovih besedah edini organ, ki lahko v mednarodnih odnosih sprejema legitimno odločitev o uporabi sile. Tega ne more niti ruski parlament niti ameriški kongres, niti noben drug zakonodajni organ katere koli države, je dejal. Seveda lahko sprejemajo rešitve, tako kot tudi voditelji držav, vendar ne gre za legitimno odločitev v kontekstu mednarodnega prava. Ruska stran ne blokira dela v okviru OZN, ampak poziva svoje partnerje, tudi v Washingtonu, k objektivnemu pogledu na situacijo, je še dodal.
15.43: Ruski predsednik Vladimir Putin je predlagal, da bi voditelji G20 o razmerah v Siriji razpravljali med večerjo.
15.38: Predsednik evropske komisije Herman Van Rompuy je na srečanju G20 poudaril, da je kemični napad v Siriji sicer zločin proti človečnosti, vendar vojaško posredovanje ne bo rešilo ničesar.
Njegovo stališče − bližje Putinovemu kot pozivom Obame k posredovanju − je dodatno podkrepil tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ki je dejal, da Evropska unija verjame v politično rešitev krize.
14.38: Ameriški predsednik Barack Obama se je ob robu G20 sestal z japonskim premierjem Šinzo Abejem, ki po srečanju ni hotel komentirati ameriških prizadevanj za vojaško posredovanje v Siriji. Obama je dejal, »da se veseli obsežnih pogovorov o razmerah v Siriji in naše skupne ugotovitve, da uporaba kemičnega orožja ni samo tragedija, ampak tudi kršitev mednarodnega prava, s katero se je treba ukvarjati«.
14.21: Ruski predsednik Vladimir Putin je kot gostitelj vrhunskega zasedanja G20 prejel pismo papeža Frančiška, v katerem svetovne voditelje »srčno prosi«, naj presekajo Gordijski vozel in najdejo način za končanje »nesmiselnih prizadevanj za vojaško rešitev krize v Siriji«. Papež je izrazil obžalovanje, da so že od začetka prevladali enostranski interesi, ki so spodkopali prizadevanja za rešitev krize.
13.12: Delegati so začeli prihajati na srečanje skupine G20 v Sankt Peterburg. Med drugim sta tja že prispela ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel. Pred njima so v mesto ob reki Neva pripotovali kitajski predsednik Xi Jinping, turški premier Recep Tayyip Erdoğan, italijanski premier Enrico Letta, mehiški predsednik Enrique Peña Nieto, južnokorejska predsednica Park Geun Hye, japonski premier Šinzo Abe in argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirchner.
***
Sankt Peterburg − V ruskem mestu Sankt Peterburg se danes začenja vrh voditeljev članic gospodarsko najpomembnejših držav in EU − skupine G20. Čeprav so glavne teme srečanja zagon svetovne gospodarske rasti, zaposlovanje in zlom utaje davkov, bo razprave v nekdanji carski palači na obalah Finskega zaliva prav gotovo zaznamoval tudi konflikt v Siriji.
Voditelji skupine G20 bodo na dvodnevnem vrhu poskušali doseči konsenz o gospodarski rasti − Mednarodni denarni sklad je julija oceno svetovne gospodarske rasti za letos znižal s 3,3 na 3,1 odstotka −, trgovini, bančni transparentnosti in boju proti utaji davkov. Čeprav ni na agendi srečanja, pa bo beseda prav gotovo tekla tudi o Siriji.
Tej temi bo po pričakovanjih še največ pozornosti namenil ameriški predsednik Barack Obama. Njegova administracija namreč režim sirskega predsednika Bašarja al Asada obtožuje uporabe kemičnega orožja, zato si prizadeva za zagotovitev tako domače kot tuje podpore pri vojaški intervenciji.
Pri zagotavljanju domače podpore je Obama že zabeležil nekaj pomembnih zmag. Senatni odbor za mednarodne odnose je namreč po poročanju tiskovne agencije AFP z desetimi glasovi za in sedmimi proti podprl predlog resolucije, ki dovoljuje »omejeno in usmerjeno« uporabo ameriških oboroženih sil v Siriji, ne sme presegati 90 dni in ne vključuje pa ameriških kopenskih sil v bojnih operacijah. Obamova administracija bo imela sicer po pričakovanjih več težav z zagotovitvijo zadostne podpore resoluciji v predstavniškem domu, ki bo z razpravljanjem začel prihodnji teden.
Poleg tega Obamo čaka še veliko prepričevanja mednarodne skupnosti. Temelje za to je že položil. Med včerajšnjim obiskom Švedske je dejal, da mednarodna skupnost ne more molčati ob dogodkih v Siriji. Dodal je, da ne namerava ponoviti napak iz Iraka, in izrazil prepričanje, da bo ameriški kongres odobril posredovanje v Siriji. Izrazil je tudi upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin spremenil svoj pristop do dogajanja v Siriji.
Kot kaže to ni povsem nemogoče. Ruski predsednik, sicer tesen zaveznik režima v Damasku, je namreč na predvečer srečanja dejal, da ne izključuje povsem ruske podpore vojaški intervenciji v Siriji pod vodstvom ZDA, toda le, če bi bilo nedvomno dokazano, da je za napad s kemičnim orožjem odgovoren Bašarjev režim. Putin je sicer Zahod tudi pozval, naj varnostnemu svetu ZN predstavi prepričljive dokaze o režimski uporabi kemičnega orožja, in ponovil, da bi bilo vojaško posredovanje v Siriji brez odobritve varnostnega sveta dejanje agresije.
Poleg Rusije mora Obama prepričati tudi druge države, med njimi Kitajsko, ki ima v VS ravno tako možnost izreči veto in je že izrazila svojo zaskrbljenost glede vojaške intervencije v Siriji. Namestnik ministra za finance Zhu Guangyao je v Sankt Peterburgu tako izrazil prepričanje, da je prava rešitev za krizo v Siriji zgolj politična, in posvaril pred negativnimi gospodarskimi učinki morebitnega vojaškega posredovanja.
Srečanja skupine G20 v Sankt Peterburgu se bo udeležil tudi posebni odposlanec Arabske lige in Združenih narodov za Sirijo Lakhdar Brahimi, ki bo generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu pomagal v prizadevanjih za pripravo mednarodne konference, še piše AFP.
